Posledice pandemije na mlade: več depresije in nižji prihodki

Francoski inštitut za javno zdravje je nedavno objavil izsledke zadnje raziskave o duševnem zdravju, ki so jo opravili v letu 2021, leto dni po začetku pandemije covida-19. Raziskava je potrdila to, na kar so v času pandemije opozarjali številni strokovnjaki za duševno zdravje, pa tudi sami mladi in njihovi starši. 

Pokazala je namreč, da je okoli 20,8 odstotka mladih med 18. in 24. letom starosti poročalo o depresivnih epizodah v zadnjih 12 mesecih. To je precejšen porast v primerjavi s prejšnjo raziskavo iz leta 2017, ko je bil ta odstotek 11,7. Stopnja med mladimi, ki so poročali o depresivnih epizodah, je bila skoraj dvakrat višja kot med celotno populacijo odraslih (18–85 let). 

"Stres, ki so ga povzročili covid-19 in ukrepi za obvladovanje bolezni, je ena glavnih hipotez, ki pojasnjujejo ta porast," so zapisali na inštitutu.  

Strokovnjaki poudarjajo, da so vpliv zaprtij družbe, omejevanja druženja ljudi in drugih omejitev študenti in mladi veliko bolj občutili, saj so to dojemali kot uničevanje neponovljivega in zelo pomembnega obdobja v življenju. 

Dodatno tesnobo je mladim povzročala tudi negotovost. "Negotovost glede prihodnosti, ki je pri tej starosti zelo pomembna, je igrala veliko vlogo," je dejal soavtor študije in strokovnjak za duševno zdravje Enguerrand du Roscoat. Raziskava je tako le potrdila to, kar so psihologi, psihiatri in psihoterapevti opažali že med pandemijo – porast napotitev mladih, ki so se borili z anksioznostjo in depresijo. 

Podobne rezultate kažejo tudi številne druge raziskave po svetu. Ameriške zdravstvene oblasti so tako opozorile na krizo duševnega zdravja med ameriškimi srednješolci, zlasti najstnicami. Več kot polovica (57 odstotkov) ameriških najstnic je v raziskavi, ki so jo opravili leta 2021, poročala o nenehnih občutkih žalosti in obupa. Ta odstotek je bil najvišji v zadnjem desetletju.

Svetovna banka opozarja na posledice pri izobraževanju in zaposlovanju mladih

Mladi so, kot rečeno, zelo globoko občutili ukrepe, ki so jih države sprejemale zaradi pandemije. Med drugim je močno posegla v izobraževanje otrok in zmanjšala prihodnje zaslužke mladih v državah z nizkimi in srednjimi prihodki, so opozorili iz Svetovne banke, kjer govorijo o tveganju za "izgubljeno generacijo". 

Milijoni današnjih šolarjev in študentov bi lahko zaradi motenj v izobraževalnem procesu, ki jih je povzročila pandemija, izgubili do 10 odstotkov svojih prihodnjih prihodkov, mlajši otroci pa bi lahko v odrasli dobi utrpeli celo 25-odstotni upad zaslužka. 

Te ugotovitve temeljijo na analizi globalnih podatkov o mladih, ki so bili ob izbruhu pandemije mlajši od 25 let. V novem poročilu Svetovne banke so analizirali globalne podatke o vplivu pandemije na mlade v ključnih razvojnih obdobjih: zgodnje otroštvo (0–5 let), šolsko obdobje (6–14 let) in mladost (14-24 let). 

"Pandemija in zaprtje šol sta grozila, da bosta izničila več desetletij napredka pri gradnji človeškega kapitala. Ciljno usmerjene politike za odpravo izgub v temeljnem učenju, zdravju in spretnostih so ključne, če ne želimo ogroziti razvoja več generacij," je dejal David Malpass, predsednik skupine Svetovne banke.

Pandemija je vlade prisilila, da so sprejemale ukrepe za omejitev širjenja virusa, med drugim so zapirale šole in podjetja ter uvedle pouk in delo na daljavo. Okrnjene pa so bile tudi številne pomembne storitve, kot sta zdravstveno varstvo mater in otrok ter usposabljanje za delo. 

Predšolski otroci v številnih državah so zaradi pandemije izgubili več kot 34 odstotkov zgodnjega učenja jezika in pismenosti v primerjavi s skupinami pred covidom-19, je sporočila Svetovna banka. Opozorili so tudi na to, da se v številnih državah tudi po odprtju šol in vrtcev do konca leta 2021 ni obnovil vpis predšolskih otrok, ki je upadel za okoli 10 odstotkov v primerjavi s časom pred pandemijo.

Pri šolskih otrocih pa so ugotovili, da so v povprečju za vsakih 30 dni zaprtja šolarji izgubili okoli 32 dni učenja. V državah z nizkimi in srednjimi dohodki je zaradi zaprtja šol skoraj milijarda otrok zamudila vsaj eno leto, več kot 700 milijonov pa jih je zamudilo leto in pol šolanja v učilnici. Posledično se je učna revščina, ki je že pred pandemijo znašala 57 odstotkov, v teh državah še povečala. Ocenjujejo še, da okoli 70 odstotkov 10-letnikov ne more razumeti osnovnega pisnega besedila.

Pandemija močno prizadela tudi zaposlovanje mladih

Konec leta 2021 je bilo brezposelnih 40 milijonov ljudi, ki bi sicer imeli službo, če pandemije ne bi bilo. To pa je še poslabšalo trende brezposelnosti pri mladih.

Dohodki mladih delovno aktivnih so se leta 2020 zmanjšali za 15 odstotkov, leta 2021 pa za 12 odstotkov. V svoji analizi Svetovna banka ocenjuje, da bodo zaradi posledic pandemije in ukrepov ljudje z nižjo izobrazbo, ki šele vstopajo na trg dela, v prvem desetletju na trgu dela zaslužili 13 odstotkov manj.

Zaskrbljujoči so tudi podatki, ki kažejo, da leta 2021 kar 25 odstotkov mladih iz Brazilije, Etiopije, Mehike, Pakistana, Južne Afrike in Vietnama ni bilo vključenih v izobraževanje, zaposlovanje ali usposabljanje za delo.

Zato Svetovna banka opozarja, da morajo vlade čim prej ukrepati in vlagati v človeške vire. Če se na te izzive ne bodo odzvali odzvali hitro, bo pandemija še poglobila revščino in neenakost. "Ljudje, mlajši od 25 let, torej tisti, ki jih je erozija človeškega kapitala najbolj prizadela, bodo leta 2050 predstavljali več kot 90 odstotkov najbolj aktivne delovne sile," pravi Norbert Schady, glavni ekonomist za človeški razvoj pri Svetovni banki in glavni avtor poročila.

"Glavna prednostna naloga vlad bi zato morala biti odprava vpliva pandemije na mlade in vlaganje v njihovo prihodnost. V nasprotnem primeru te starostne skupine ne bodo predstavljale le ene izgubljene generacije, temveč več izgubljenih generacij," je opozoril.