Posledice poplav v Braziliji se kažejo: več mrtvih zaradi leptospiroze

Da je zvezno državo Rio Grande do Sul zajela prava "podnebna katastrofa," ni novost. Težave s poplavami imajo namreč že od aprila, posledično pa je najmanj 581.000 ljudi razseljenih, v začasnih bivališčih so namreč lahko namestili le 55.000 ljudi. Številna mesta so pod vodo, povečuje pa se število primerov leptospiroze, poroča BBC.

Državni zdravstveni oddelek je prebivalce že prej opozoril, da se lahko poplavna voda meša z odplakami, kar lahko povzroči prenos bolezni, kot sta leptospiroza in hepatitis A. V Braziliji sicer prebivalce cepijo proti hepatitisu, vendar glede na razsežnosti bolezni svetujejo, naj se ljudje še vedno izogibajo uživanju vode ali hrane, ki bi lahko bila onesnažena z vodo iz poplav.

"Obstajajo ljudje, ki umrejo med poplavami, in tisti, ki umrejo po poplavah," je dejal Paulo Saldiva, profesor na medicinski fakulteti v Sao Paulu, ki raziskuje vplive podnebnih sprememb na zdravje. "Pomanjkanje pitne vode bo pomenilo, da bodo ljudje začeli uporabljati vodo iz rezervoarjev, ki ni dobre kakovosti."

Upadanje poplavnih voda šele zdaj kaže svoj pravi učinek. Obseg škode je ogromen, poplave so prizadele tudi več kot 80 odstotkov državnih ustanov, poškodovale pa kritično infrastrukturo. Prizadetih je bilo več kot 3000 zdravstvenih ustanov - bolnišnic, lekarn, zdravstvenih centrov in zasebnih klinik. Nekateri so se vrnili na svoje domove, a ne, da bi tam zopet živeli, temveč le, da bi poskusili rešiti tisto, kar je ostalo. 

Strokovnjake in oblasti skrbi za 10 milijonov prebivalcev, ki jih ima zvezna država, ki meji na Urugvaj. Kritiki vlade zvezne države so guvernerja obtožili, da je zaradi svojega stališča do okoljske politike delno kriv za nastalo škodo. Lokalni politiki naj bi zaradi desničarskega vodstva zvezne države upoštevali interese pridelovalcev soje in pri tem zanemarjali obveznosti do okolja. 

Pod vodstvom guvernerja Eduarda Leiteja je bilo namreč sprejetih več kot 400 sprememb okoljske zakonodaje države, vključno z zakonom, ki dovoljuje gradnjo jezov na okoljsko zaščitenih območjih. Toda Leite je večkrat branil svojo politiko in dodal, da bodo jezovi na teh območjih kvečjemu prispevali k skupnosti, saj bodo omogočili pridelavo hrane.