Pospešen republikanski spopad z znanostjo

Mini afera, ki je v ZDA dobila ime "Sharpiegate", se je začela lani konec avgusta in v začetku septembra, ko se je vzhodni obali ZDA bližal orkan Dorian. Trump je takrat na Twitterju oznanil, da bo ta zadel Alabamo "(precej) huje, kot je pričakovano". Iz Birminghama v Alabami, kjer je eden od uradov Nacionalne vremenske službe (NWS), je nemudoma prišel odgovor, da "Alabama NE bo občutila udarov Doriana. Ponavljamo, v Alabami ne bomo občutili udarov orkana Dorian." Predsednik, ki ne prenaša, da mu kdo javno očita napake, je naročil velik zemljevid, na katerem je bila označena pot orkana, nanj pa je nekdo s polstenim peresom (Sharpie je najbolj znana znamka tovrstnih pisal) zarisal dodatno širjenje Doriana na Alabamo. 

Čečkanje Bele hiše po vremenski karti je sprožilo polemiko, ki jo je Uprava za oceane in atmosfero (NOAA), pod katero sodi meteorološka služba, po nekaj dneh skušala utišati s sporočilom, da sporočilo vremenarjev iz Birminghama "ni bilo skladno z verjetnostmi najboljših napovedi, ki so bile takrat na voljo". Alabama seveda ni občutila orkanskih sunkov, kasneje pa se je izkazalo, da je vrh NOAA strokovnost lastnih meteorologov povozil zaradi pritiska ministra za trgovino Wilburja Rossa (uprava sodi pod njegovo ministrstvo). Po pisanju New York Timesa je Ross zagrozil, da bo zamenjal politični vrh uprave, če ne bodo razrešili "težave" s sporočilom iz Birminghama, ki je zanikalo predsednikove vremenske napovedi.

Zadnjo besedo je dobila Nacionalna akademija za javno upravo, nevladna organizacija, ki združuje več kot 850 strokovnjakov, poslovnežev in nekdanjih politikov, ki svetuje javni upravi. Njena porota je ugotovila, da sta takratni vodja NOAA Neil Jacobs in njegova namestnica Julie Kay Roberts kršila politiko uprave o neokrnjenosti znanstvenega dela, pri čemer naj bi to storila "namerno, zavestno ali z nepremišljenim neupoštevanjem" pravil. Oba sta sicer menila, da je takšen odziv NOAA na sporočilo meteorologov iz Alabame slaba ideja, a sta se uklonila "znatnemu zunanjemu pritisku", navaja poročilo. Sedaj trdita, da porota ni preverila znanstvene podlage za sporno sporočilo uprave in "konteksta, ki je vplivalo na sporočilo".

Samocenzura uradnikov

Upogibanje znanosti, da se prilega političnemu kopitu, ni Trumpova pogruntavščina, saj je republikanska stranka sredi osemdesetih še svarila, da "bo človeštvo zaradi nevednosti, brezbrižnosti ali obeh" za vedno ogrozilo obstoj življenja na planetu, sedaj pa s snežnimi kepami v kongresu dokazuje, da ni podnebnih sprememb. Zasuk je podmazal denar fosilne industrije in njena piarovska kampanja dezinformiranja in zavajanja. Sedanji predsednik in uradniki okoli njega so le višek tovrstne usmeritve. Kar skrbi, je širjenje takšne miselnosti, po analizi New York Timesa je okužila že srednji sloj državne uprave. 

Strah pred izgubo položajev ali celo delovnih mest in pred rezanjem finančnih sredstev je mnoge karierne uradnike prisilil, da zanemarjajo znanstvene izsledke. Primerov je več, od prilagajanja izsledkov o avtomobilski varnosti, da so lahko upravičili preklic strožjih meril za avtomobilske izpuste, do popolnega izgona omenjanja podnebnih sprememb iz vladnih študij in poročil. "Če vodilni v javni upravi izda jasno javno navodilo, to sproži razburjenje in odpor, s tem se je lažje spopasti. Proti takšnemu delovanju uradnikov na ravni srednje uprave pa se je precej težje boriti," ugotavlja Lauren Kurtz, izvršna direktorica Sklada za pravno obrambo podnebne znanosti.

Študija generalnega inšpektorja v ameriški okoljski agenciji EPA je pokazala, da več kot 60 odstotkov od 400 zaposlenih skrbi vmešavanje nadrejenih v znanstveno delo. Skoraj polovica jih je dejala, da med to sodi "prikrivanje ali zadrževanje znanstvenih poročil in podatkov". Vrh agencije je sprožil ostre odzive in več kot 600.000 komentarjev, ko so skušali prepovedati uporabo znanstvenih študij, ki ne razkrijejo vseh podatkov, na katerih temeljijo. Slednje je posebej nevarno za javne zdravstvene študije, saj ne smejo razriti podatkov o pacientih, ki so zajeti v njih.

Poleg okoljske agencije naj bi bile najbolj na udaru Uprava za hrano in zdravila (FDA), NOAA in notranje ministrstvo (ki ima v ZDA povsem drugačno vlogo, kot v Evropi, saj se ukvarja z upravljanjem zveznih državnih zemljišč, naravnih virov in programi pomoči prvotnim prebivalcem ZDA). Po študiji Zveze zaskrbljenih znanstvenikov, ki je anketirala kar 63.000 zveznih uslužbencev, jih je polovica poročala o "vplivu političnih funkcionarjev" in "pomanjkanju vodij s potrebnimi znanstvenimi izkušnjami" kot največjima ovirama za odločanje na podlagi znanosti. Petina jih je priznala, da se izogibajo delu v zvezi s podnebnimi spremembami ali celo uporabi izraza podnebne spremembe, tudi če jim tega niso izrecno naročili.