Dediči judovskega para, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja pobegnil iz Nemčije, tožijo Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku (Met) in grško umetniško fundacijo zaradi van Goghove oljne slike, za katero pravijo, da so jo družini ukradli nacisti.
Muzej je sliko z naslovom 'Obiranje oljk', ki jo je slavni slikar ustvaril leta 1889, kupil leta 1956 za 125.000 dolarjev (108.000 evrov). Leta 1972 so jo prodali naprej grškemu mogotcu, poroča Euronews.
V tožbi, o kateri je prvi poročal New York Times, potomci para trdijo, da je ameriški muzej "vedel oziroma bi moral vedeti, da so sliko verjetno ukradli nacisti". Dediči zdaj zahtevajo vrnitev slike in odškodnino.
Tožniki so potomci Hedwige in Fredericka Sterna, para iz Münchna, ki je sliko kupil leta 1935. Družina s šestimi otroki je bila leto kasneje zaradi vse večjega nacističnega preganjanja Judov prisiljena zbežati v Združene države Amerike. V tožbi trdijo tudi, da jim takratne oblasti niso dovolile, da bi umetnino odnesli s seboj. Namesto tega so jo razglasili za "nemško kulturno lastnino". Nacisti so leta 1938 sliko v imenu Strenovih nato prodali, sami pa zaplenili dobišek, še izhaja iz tožbe, ki so jo svojci v ponedeljek vložili na zvezno okrožno sodišče na Manhattnu.
Lastništvo med letoma 1924 in 1948 zabrisano?
Slika je v ZDA prispela po koncu druge svetovne vojne, kjer jo je kupil Vincent Astor, ugledni poslovnež in filantrop. Pozneje jo je prodal Metropolitanskemu muzeju, ta pa naprej Grku Basilu Goulandrisu in njegovi ženi Elise. Slika je trenutno na ogled v atenskem muzeju, s katerim upravlja istoimenska fundacija para. Na njihovi spletni strani je sicer v razdelku, kjer je navedeno poreklo umetnine, preteklo lastništvo med leti 1924 in 1948 sicer prazno, Sternovi pa sploh nikjer niso omenjeni. Glede na sodne dokumente je slika danes vredna več kot 75.000 dolarjev (64.800 evrov).
Potomci para v tožbi trdijo, da je nad prodajo leta 1972 bdel Theodore Rousseau ml., kustos evropskih slik v Metu. "Ključno je, da je bil Rousseau tudi eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za nacistično plenjenje umetnin," piše v tožbi. "Storil ni prav ničesar, da bi preveril poreklo slike, kako je prišla iz Nemčije in kdo so bili njeni lastniki tam – ter tako zaščitil sebe in muzej."
Tožniki so podobno tožbo sicer že leta 2022 vložili na kalifornijsko sodišče, a je to obravnavo lani zavrnilo, po tem, ko so presodili, da za zadevo nimajo pristojnosti.
"V desetletjih po koncu druge svetovne vojne je bila ta slika, ki so jo ukradli nacisti, večkrat in na skrivaj preprodana," so ob tem dejali odvetniki dedičev. Metropolitanski muzej pa je že večkrat javno poudaril, da za povezavo umetniškega dela z družino Stern niso vedeli. "Kot odgovor na sistematično in obsežno plenjenje s strani nacističnega režima, je izvor del, ki so v času nacistične okupacije v Evropi menjala lastnike, že dolgo področje, ki mu muzej namenja posebno pozornost," piše na njihovi spletni strani.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.