Po navedbah ameriških uradnikov je bil razlog za nenavaden manever verodostojna informacija o morebitnem iranskem napadu na predsedniško letalo. Ameriške obveščevalne službe naj bi imele tudi informacije o osebi v bližini vrha Nata, ki naj bi jo opazili s prenosnim raketnim sistemom.
Trump je zdaj prvič javno potrdil, da je do skrivne zamenjave letal res prišlo."Ravnam se po navodilih tajne službe in vojske. Želeli so, da grem na drug let, z drugim letalom. Preprosto moram narediti, kar mi rečejo," je povedal novinarjem.
Operacija se je zgodila 8. julija ob Trumpovem odhodu iz Ankare. Trump je v Turčijo pripotoval z novejšim Boeingom 747-8, ki ga je ZDA podaril Katar, pred odhodom pa napovedal, da bo zaradi "starih časov" uporabil starejši predsedniški Air Force One.
Kamere so ga nato dejansko posnele med vkrcanjem na predsedniško letalo na letališču v Ankari. Za javnost je bilo videti, da bo z njim tudi odletel. V resnici se je torej zgodilo nekaj povsem drugega.
Trump naj bi na nasprotni strani letala, skriti pred kamerami, stopil na dvignjeno ploščad tovornjaka za oskrbo letal s hrano. Z njim naj bi ga spustili na tla in nato skrivaj prepeljali do manjšega vojaškega letala C-32A, predelane različice Boeinga 757, ki ga pogosto uporablja ameriški podpredsednik.
Obrambni minister Pete Hegseth naj bi se na isto letalo vkrcal ločeno po običajnih zunanjih stopnicah, s čimer so želeli ustvariti vtis povsem običajnega vojaškega leta.
Medtem so se na prvotni Air Force One vkrcali novinarji, del osebja Bele hiše in člani Trumpovega kabineta.
Po poročanju New York Timesa sta bila med njimi tudi državni sekretar Marco Rubio in finančni minister Scott Bessent.
Večina potnikov medtem torej ni vedela, da Trumpa ni več na letalu. Novinarjem so celo naročili, naj spustijo oziroma zaprejo senčila na oknih. Producent novinarske ekipe, ki je bil na letalu, je pozneje povedal, da se mu je zahteva zdela nenavadna. Ko je eden od fotografov za kratek čas odprl senčilo, naj bi mu hitro naročili, naj ga ponovno zapre. Pozornost novinarjev je vzbudilo tudi nenavadno veliko servisnih vozil okoli letala.
Celo oznaka leta je bila del prevare
Operacija pa je šla še dlje. Air Force One namreč tehnično ni ime določenega letala, ampak radijski klicni znak vsakega letala ameriških zračnih sil, na katerem je predsednik ZDA.
Ker Trump na prvotnem predsedniškem letalu ni bil več, to pravzaprav ne bi smelo več uporabljati oznake Air Force One.
Toda letalo z novinarji je po poročanju ameriških medijev zaradi prikrivanja še naprej uporabljalo oznako AF1.
Vojaško letalo C-32A, na katerem je bil dejansko Trump, pa je letelo pod precej manj opaznim klicnim znakom Reach 18.
Ameriške službe naj bi zaznale iransko raketno grožnjo
CBS News se je skliceval na ameriške uradnike, ki so povedali, da so ZDA zaznale verodostojno iransko grožnjo z raketnim napadom na Trumpovo letalo.
New York Times je poročal še o obveščevalnih informacijah, po katerih naj bi bila v bližini vrha Nata opažena oseba s prenosnim raketnim sistemom, ki ga je mogoče izstreliti z ramena.
Trump je že med vrhom dejal, da je zaradi konflikta z Iranom njegova varnost močno ogrožena. "Verjetno je obstajala grožnja. O tem nisem veliko spraševal. Dobivam veliko groženj," je zdaj dejal. Dodal je: "Imam veliko groženj, za katere vi sploh ne veste." Že julija se je označil za "tarčo številka ena" Irana.
Kdo je bil v nevarnosti?
Varnostni manever se je zgodil le dan po tem, ko so ZDA po propadu pogajanj med Washingtonom in Teheranom ponovno izvedle vojaške napade na Iran.
Je pa razkritje odprlo neprijetno vprašanje: če so ameriške službe menile, da obstaja verodostojna grožnja napada na Air Force One, zakaj so na letalu, ki je služilo kot vaba, ostali novinarji, osebje Bele hiše in člani vlade?
Trump zavrača trditve, da bi bili potniki na prvotnem letalu zaradi operacije izpostavljeni večji nevarnosti. Po njegovih besedah je bilo manjše vojaško letalo, na katerega so ga skrivaj premestili, pravzaprav izpostavljeno "večjemu tveganju".
Na dogodek se je odzval tudi Odbor za zaščito novinarjev. Njegov regionalni direktor Jose Zamora je opozoril, da ima Trumpova administracija dolžnost zagotoviti, da novinarji, ki spremljajo predsednika, niso po nepotrebnem izpostavljeni nevarnosti.
Po njegovem bi morali biti novinarji o verodostojnih varnostnih grožnjah obveščeni toliko, da bi se lahko sami odločili glede svoje varnosti.
Zapletena pot domov
Trump tudi po skrivnem odhodu iz Turčije ni neposredno odletel v Washington.
Z manjšim C-32A je najprej odpotoval proti Veliki Britaniji. Tam se je na za zdaj nepojasnjen način ponovno preselil na starejši Air Force One in bil nato opažen ob izstopu iz letala v britanski vojaški bazi RAF Mildenhall.
Pozneje se je ponovno vkrcal na novi Boeing 747-8, ki ga je ZDA podaril Katar, in z njim nadaljeval pot proti Washingtonu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.