Peticijo sta pripravila republikanec Thomas Massie in demokrat Ro Khanna. Predstavniški dom je peticijo potrdil z 427 glasovi za in enemu proti. Za potrditev so sicer potrebovali 289 glasov.
Republikanska večina v predstavniškem domu kongresa se je glasovanju o peticiji do konca prejšnjega tedna upirala, med današnjo razpravo pred glasovanjem pa so številni republikanci trdili, da so bili vedno za objavo, ob tem pa obtožili demokrate, da so doslej ščitili svoje prijatelje v Epsteinovih dosjejih.
"Danes imamo priložnost, da nekaj dosežemo. Nekaj, kar bi se moralo zgoditi že pred desetletji, da dosežemo pravico za žrtve in preživele ter zagotovimo transparentnost za Ameriko," je dejal republikanski kongresnik Massie. Dodal je, da se sramuje zaradi lastne stranke, ker je doslej ovirala ukrepanje.
Analitiki v ZDA sicer izpostavljajo, da peticija sploh ni potrebna, če Trump resnično podpira objavo dosjejev, saj lahko predsednik kadarkoli ukaže pravosodnemu ministrstvu, naj jih objavi, je poročalo več ameriških medijev.
Zakonodaja bi ministrstvo za pravosodje prisilila, da objavijo vse dokumente v zvezi s preiskavami Jeffreyja Epsteina. Omejitve bi bile pri zaščiti identitet žrtev. Zakon bo moral zdaj sprejeti še senat, če bo dobil podporo, ga bo predsednik Donald Trump podpisal.
Johnson je z glasovanjem o peticiji zavlačeval do prejšnjega tedna, ko je sklical zasedanje za potrditev predloga zakona o obnovitvi financiranja vlade. Ob tem je bil prisiljen zapriseči pred skoraj dvema mesecema izvoljeno demokratsko kongresnico iz Arizone Adelito Grijalvo, ki je prispevala odločilen glas za peticijo.
Predsednik ZDA Donald Trump je kmalu zatem na posebnem sestanku v Beli hiši skupaj s pravosodno ministrico ZDA Pam Bondi in direktorjem FBI Kashem Patelom skušal prepričati republikansko kongresnico Lauren Boebert, naj umakne svoj podpis, so poročali ameriški mediji. Boebert je kljub temu vztrajala pri podpisu in konec prejšnjega tedna je postalo jasno, da glasovanja ne bo mogoče preprečiti. Trump je nato v nedeljo povedal, da temu ne nasprotuje.
Trump je govoril, da je Epsteina komaj poznal in da ni vedel nič o njegovem spolnem izkoriščanju mladoletnic. Danes pa ga je prvič doslej označil za "spolnega izprijenca".
Johnson je danes vztrajal, da predsednik Trump nima česa skrivati, in da bo tudi sam glasoval za objavo dokumentov, je poročala televizija CBS.
Glasovanje sicer sploh ne bi bilo potrebno, če bi Trump že prej naročil pravosodnemu ministrstvu, naj objavi vse, kar po zakonu lahko. Lani je obljubljal, da bodo Epsteinovi dosjeji objavljeni, kar so v začetku leta trdili tudi Bondi in drugi člani njegove vlade.
Trump se je konec tedna zapletel še v odmeven javni prepir s svojo dosedanjo trdno podpornico Marjorie Taylor Greene, ki prav tako podpira peticijo, in jo je označil za izdajalko. Zelo nesramen je bil tudi do novinarjev, ki so ga spraševali o Epsteinovih dosjejih, je poročala televizija MSNBC.
Taylor Greene pa je danes dejala, da je spor glede Epsteinovih dosjejev ena najbolj uničujočih stvari za Trumpovo gibanje Maga in znova zavrnila obtožbe, da je izdajalka, poroča televizija ABC.
"Izdajalec je Američan, ki služi tujim interesom. Domoljub služi Američanom, kot so te ženske za mano," je pred kongresom dejala Greene. Pred glasovanjem je namreč skupina domnevnih Epsteinovih žrtev pripovedovala svoje zgodbe in kazala fotografije iz mlajših let, ko naj bi jih Epstein zlorabljal.
Objavili več kot 20.000 dokumentov
Kongresni odbor za nadzor nad delovanjem vlade je objavil več kot 20.000 dokumentov o Epsteinu iz njegove zapuščine, do katerih so kongresniki prišli s sodnim nalogom. Dokumenti potrjujejo povezave med Trumpom in Epsteinom, čeprav ni dokazov, da bi bil predsednik ZDA udeležen v zlorabah.
Dokumenti potrjujejo tudi Epsteinove zveze s številnimi znanimi domačimi in tujimi osebnostmi. Med njimi je bil tudi nekdanji finančni minister v vladi Baracka Obame in predsednik univerze Harvard Larry Summers, ki je od milijarderja sprejemal nasvete o odnosih z mlajšimi ženskami. Osramočeni Summers je danes objavil javno pismo z opravičilom in napovedal popoln umik iz javnega življenja, navaja Politico.
Epstein je po aretaciji zaradi obtožbe o spolnem izkoriščanju mladoletnic leta 2019 v newyorškem priporu izvršil samomor. Leta 2008 je bil prvič obtožen, vendar pa je tožilec Alex Costa - ki je kasneje postal minister v prvi Trumpovi vladi - pristal v dogovor o nizki kazni za priznanje. V tistem času naj bi se končalo tudi prijateljevanje Epsteina in Trumpa, ki vztrajno trdi, da za zlorabe ni vedel.
Epsteinova nekdanja sodelavka Ghislaine Maxwell je prav tako končala v zaporu, vendar so jo po pogovoru z namestnico pravosodne ministrice ZDA premestili v zapor z minimalno varnostjo, kjer uživa privilegije, ki so za obsojence zaradi spolnega izkoriščanja mladoletnic nenavadni, je še poročal Politico.
Spregovoil tudi Epsteinov brat
Epsteinov brat Mark pa je za medij NewsNation dejal, da je imel Jeffrey številne umazane informacije o Trumpu, vendar ga ni obtožil sodelovanja pri spolnih zlorabah.
Mark Epstein sicer verjame, da ministrstvo za pravosodje mrzlično uničuje vse omembe Trumpa v dosjejih, preden bodo morda objavljeni.
"V Virginiji imajo objekt, kjer brišejo republikanska imena iz dokumentov. To mi je povedal precej zanesljiv vir," je dejal Epstein, ki prav tako ne verjame, da je brat storil samomor, ko so ga zaprli v času prve Trumpove vlade.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.