Pozeba in pomanjkanje padavin ogrožata letošnji kmetijski pridelek

V četrtek in danes je na nekaterih območjih države prišlo do pozebe. Po prvih informacijah so bili prizadeti zgodnji posevki v določenih legah na območjih Primorske, osrednje Slovenije, Gorenjske, Dolenjske in tudi drugod po državi, so za STA pojasnili v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Kot so izpostavili, je v zadnjih dveh dneh, ko so se temperature zraka marsikje spustile pod ničlo, škoda nastala predvsem na nezaščitenih posevkih zgodnjega krompirja, špargljev, nekaterih drugih zelenjadnic, sadnem drevju, borovnicah, jagodah ter na vinski trti.

Zaradi nevarnosti, da lahko pozeba v posameznih legah povzroči škodo na občutljivih sadnih vrstah, vrtninah in zgodnjih posevkih, so v KGZS kmete v preteklih dneh opozarjali, naj izvedejo morebitne zaščitne ukrepe, kot so zaščita občutljivih rastlin, zračenje rastlinjakov ali uporaba protislanskih metod.

Kako velik je obseg škode in kakšni bodo vplivi na pridelek, se bo pokazalo v prihodnjih dneh, so še dodali v zbornici.

V preteklih 30 dneh je v Sloveniji prevladovalo suho vreme. Več dni s padavinami je bilo na začetku in zadnji teden obdobja, ko je dež vsaj delno navlažil površinski sloj tal, vendar pa razmere ostajajo neugodne v večjem delu Slovenije, je danes objavila Agencija RS za okolje.

Ko gre za stanje površinskega sloja tal, so razmere zelo sušne v Zgornjesavski dolini in na preostalem Gorenjskem ter v Ljubljani z okolico, kjer imajo največji primanjkljaj v vodni bilanci. Do običajnih razmer bi potrebovali od 60 do 80 milimetrov padavin, so zapisali v agenciji.

Zmerno sušne so razmere na Bovškem, Goriškem in Notranjskem, v zahodnem delu savinjske regije, na Koroškem ter v Podravju. Tam se primanjkljaji v vodni bilanci gibljejo med 20 in 50 milimetri padavin.

Na Obali, v jugovzhodnih regijah države, v vzhodnem delu savinjske regije ter v Pomurju pristojni medtem še vedno beležijo vodnobilančne presežke, ki kažejo na običajno oz. dobro namočenost površinskega sloja tal.

Po opozorilih agencije za okolje ima vse več rek tudi majhne pretoke, le posamezne reke na Gorenjskem, v Podravju in Pomurju ter v južni Sloveniji še imajo povečini srednje pretoke.

Nizkovodne razmere v agenciji beležijo na približno 16 odstotkih vodomernih postaj oz. na posameznih manjših rekah v več delih države. 30-dnevni pretok Mure je kljub povečanju pretoka v zadnjem tednu še vedno nižji od najmanjše vrednosti primerjalnega obdobja.

Tudi v medzrnskih vodonosnikih so se gladine podzemne vode v zadnjem tednu počasi, a vztrajno zniževale. V zadnjem tednu so tako v agenciji na severnem delu vodonosnika Ljubljanskega barja in v osrednjem delu vodonosnika Celjske kotline beležili izredno nizke višine vodnih gladin za ta letni čas. Visokih vodnih gladin v tem tednu niso beležili nikjer.

Če je še v četrtek kazalo na zelo hladne in deževne dni okoli 1. maja, je zdaj napoved glede padavin drugačna, pri čemer pa meteorologi opozarjajo, da je negotovost glede napovedi za drugi del naslednjega tedna zelo velika.

Prihodnji teden bo sicer po napovedih hladnejši, a očitno se bo nadaljevalo povečini suho vreme, zato na agenciji za okolje pričakujejo dodatno zaostrovanje sušnih razmer v površinskem sloju tal, tudi tam, kjer so tla trenutno še dobro namočena.

Reke bodo še naprej počasi upadale ali pa bo njihova vodnatost ustaljena. Bistvenih količin obnavljanja podzemne vode ne pričakujejo, vodne gladine se bodo še naprej počasi zniževale in na vse več merilnih mestih dosegle raven nizkih vodnih količin, so še zapisali.