'Nihče ni nasprotoval temu, da BiH dobi status kandidatke v čim krajšem času'

Po mnenju premierja Roberta Goloba gre samo še za vprašanje časa, kdaj bo napredek pri vizumski liberalizaciji za Kosovo in podelitev statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji BiH potrdila tudi politika. "Evropska komisija ga je prepoznala, tako da nas to navdaja z največjim zaupanjem. V imenu Slovenije bomo vztrajali, da do te odločitve pride naslednji teden," je zagotovil Golob.

Po besedah slovenskega premierja pri hitrejšem pridruževanju približevanja držav Zahodnega Balkana Evropski uniji velja vztrajati iz več razlogov. Prvi je ta, da je prišlo do napredka, drugi pa ta, da Evropa tako daje jasno sporočilo. "Danes dajemo sporočilo v skupni deklaraciji, naslednji teden bi morali dati tudi politično sporočilo posameznim državam," je izpostavil.

Golob je poudaril še, da je Evropa, vse odkar se je začela ruska agresija na Ukrajino, začela prepoznavati, da, ko gre za Zahodni Balkan, "ne more imeti nezaščitenega tako imenovanega občutljivega dela trebuha".

"Na Zahodnem Balkanu se je začel širiti geopolitični konflikt tudi znotraj posameznih držav. Zdaj je prepoznano, da je integracija znotraj Evrope pomembna za stabilnost Evrope v vseh pogledih. Migracijska kriza, ki je v zadnjem času mogoče najbolj aktualna, je samo eden od teh aspektov, ni pa edini. Podobno velja za energetsko krizo," je pojasnil.

Pri tem je izpostavil, da vse te krize Evropa lahko učinkovito naslovi samo z integracijo Zahodnega Balkana v EU. "Danes je to spoznanje ne samo na strani Slovenije, ampak tudi v Bruslju. In to se mi zdi en velik premik v glavah, ki je uspel v šestih mesecih," je dejal.

Golob je ob tem dodal, da je bilo vzdušje na vrhu odlično: "Vsi smo bili soglasni, da je bil narejen velikanski korak naprej v vseh pogledih. Dobra novica je, da ni nihče nasprotoval temu, da BiH dobi status kandidatke za članstvo v EU v čim krajšem času. Osredotočeni smo bili na to, da se državam Zahodnega Balkana da zelo jasen signal, da želimo, da so del naše zgodbe in da cenimo, da si tudi one tega želijo."

Da voditelji EU BiH podelijo ta status, je v širitvenem poročilu oktobra priporočila Evropska komisija. Slovenija si močno prizadeva, da bi se to zgodilo že do konca leta, torej na vrhu EU, ki bo 15. in 16. decembra v Bruslju. V ospredju današnjega vrha bosta poleg širitve EU na Zahodni Balkan sicer predvsem upravljanje migracij in sodelovanje v luči vojne v Ukrajini.

Kosovska predsednica napovedala prošnjo za članstvo v EU 

Kosovska predsednica Vjosa Osmani je medtem ob prihodu na zasedanje v Tirani dejala, da Kosovo upošteva vse sankcije EU. Poudarila je pomen tega, da EU preide od besed k dejanjem, in izrazila upanje, da bodo voditelji EU na vrhu v Bruslju prihodnji teden podprli vizumsko liberalizacijo za Kosovo. To bo jasen signal Zahodnemu Balkanu, da je pomembno, ali posamezna država podpira vrednote EU ali ne. "Pred vsemi voditelji EU bom napovedala, da bo Kosovo do konca leta vložilo prošnjo za članstvo v EU. Upam, da bomo dobili podporo vseh članic," je še povedala kosovska predsednica.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je dejal, da najnovejša različica predloga v primerjavi s prejšnjim ni bila izboljšana v tem, kar je za Srbijo najpomembnejše, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. "Pripravljeni smo se pogovarjati, ničesar ne zavračamo vnaprej, razen tega, da smo pisno, ne samo ustno, jasno povedali, kje so naše omejitve in česa ne moremo sprejeti. Pripravljeni smo na kompromisne rešitve in se bomo še naprej pogovarjali," je poudaril.

Vučić je komentiral tudi današnjo izjavo posebnega predstavnika EU za dialog med Beogradom in Prištino Miroslava Lajčaka, da pričakuje srečanje med Vučićem in kosovskim premierjem Albinom Kurtijem čez nekaj tednov v Bruslju. "Težava ni v tem, ali se bomo srečali, ampak ali lahko pridemo do rešitve," je opozoril Vučić.

EU Beogradu in Prištini posredovala novo besedilo predloga sporazuma

Evropska unija je v ponedeljek Srbiji in danes Kosovu posredovala najnovejšo različico predloga sporazuma o normalizaciji odnosov, je danes ob robu vrha EU-Zahodni Balkan v Tirani povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Borrell je izpostavil, da je spor o registrskih tablicah končan in da se morata Beograd in Priština sedaj resnično angažirati v dialogu o predlogu, ki ga je, ob močni podpori Nemčije in Francije, dal na mizo kot posrednik, so sporočili iz njegove tiskovne službe.

Strani sta pristali na nadaljevanje pogajanj o tem predlogu 23. novembra, ko sta v času nevarnega naraščanja napetosti dosegli dogovor o registrskih tablicah. Napetosti so naraščale zaradi zahteve Prištine po zamenjavi srbskih tablic s kosovskimi.

"Zadnjo različico besedila smo včeraj poslali Beogradu, danes pa Kosovu. Zdaj se morata lotiti resnih razprav, saj gre za veliko priložnost," je danes dejal Borrell.

O vsebini predloga ni želel govoriti, niti o tem, da naj bi bil rok za njegovo sklenitev marec 2023.

"Menim, da nam ni treba postavljati umetnih rokov, ampak da moramo začeti delati. Ni pomembna določitev datuma, temveč hitrost, s katero delamo. Zdaj je čas za delo", je izpostavil. Vrh v Tirani je izpostavil kot pomembnega za Zahodni Balkan ter izpostavil, da je unija močno zavezana regiji.

Poziv Von der Leynove: 'Države Zahodnega Balkana morajo izbrati' 

Proces približevanja k EU je odvisen od tega, kaj so pripravljene storiti države kandidatke, pa je ob prihodu na zasedanje v albanski prestolnici povedala Ursula von der Leyen. Poudarila je, da skušata Rusija in Kitajska okrepiti svoj vpliv v državah regije, vendar pa je EU njihov najtesnejši partner. 

"Morajo se odločiti, ali so na strani demokracije, to je EU, pa tudi naši prijatelji in partnerji, ali pa želijo drugo pot. Pri vseh članicah vidim, da je cilj, da postanejo članice EU. To tudi podpiramo," je povedala.

Ob tem je sicer državam v regiji znova zagotovila podporo pri širitvenem procesu in vključitvi Zahodnega Balkana v EU. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je glede tega poudaril, da morata obe strani opraviti svojo nalogo. Da morajo države Zahodnega Balkana opraviti svojo nalogo, je prav tako izpostavil albanski premier Rama. Povedal je še, da to, da je danes vrh EU in Zahodnega Balkana prvič potekal v eni od držav Zahodnega Balkana, kaže, da EU potrebuje regijo ravno toliko kot regija EU.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je medtem glede pozivov, naj uskladi svojo zunanjo politiko s politiko EU in uvede sankcije proti Rusiji, dejal, da je Srbija neodvisna država in da ve, kakšne so njene obveznosti do EU. Poudaril je, da Srbija ostaja zvesta evropski poti in pogovorom z EU, vendar pa mora zaščititi svoje interese.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je ob prihodu na zasedanje poudaril, da bo prihodnost varnejša in boljša, če bodo države Zahodnega Balkana v EU.