Fotografije in videoposnetki iz ukrajinskih trgovin v zadnjih dneh kažejo prazne oziroma precej izpraznjene police. V eni od trgovin Silpo v Lutsku so bile skoraj prazne police z žiti, s spleta pa prihajajo tudi posnetki iz trgovin Metro v Lvovu in Odesi. V nekaterih trgovinah Novus v Kijevu so poročali o težavah z dobavo kruha, krompirja, jabolk, kaš, piščanca in zamrznjene hrane.
Toda ukrajinske oblasti poudarjajo, da ti prizori ne pomenijo, da državi zmanjkuje hrane. Minister Taras Visocki je dejal, da je z vidika celotne države hrane dovolj in da ni dolgoročne nevarnosti fizičnega pomanjkanja katere od osnovnih skupin živil. Težava je predvsem v tem, kako izdelke spraviti iz proizvodnje oziroma skladišč do konkretne trgovine.
Rusija je namreč v zadnjih tednih okrepila napade na skladišča, distribucijske centre in drugo infrastrukturo, pomembno za preskrbo s hrano.
Po podatkih ukrajinskega ministrstva je bilo v nekaterih regijah uničenih do 90 odstotkov sodobnih zmogljivosti za skladiščenje hrane. Samo skupina Fozzy, pod katero sodijo verige Silpo, Fora, Thrash! in Fozzy, je avgusta poročala o poškodbah desetih distribucijskih centrov.
V noči na 30. avgust je bil v regiji Odesa poškodovan skladiščni objekt z živili, kjer je požar zajel okoli 3000 kvadratnih metrov. Ranjenim so morali pomagati reševalci. Istega dne je bil v regiji Mikolajiv poškodovan tudi objekt podjetja iz živilske industrije.
Hrana ne pride vedno pravočasno na pravo polico
Velike trgovske verige so bile pred vojno močno odvisne od centralnih distribucijskih centrov. V njih so bile shranjene velike količine moke, sladkorja, olja, konzerv, žit in drugih izdelkov, ki so jih nato razvažali v posamezne trgovine.
Ko je takšno skladišče uničeno, težava ni samo izguba zalog. Ustavi se tudi sistem razvrščanja in razdeljevanja več deset tisoč različnih izdelkov. Trgovci morajo zato blago preusmerjati po drugih poteh, uporabljati manjša skladišča ali izdelke voziti neposredno od proizvajalca do trgovine.
Ukrajinsko ministrstvo zato spodbuja bolj decentraliziran sistem dobav, manjše količine na več lokacijah in več neposrednih dostav iz proizvodnje v trgovine. Namen je preprečiti, da bi en sam ruski napad uničil velik del zalog.
Slaba stran takšnega sistema je, da je logistika počasnejša in dražja. Po ocenah ministrstva bi lahko dodatni prevozi, gorivo, skladiščenje in stroški dela cene hrane v povprečju zvišali za okoli 2,5 odstotka.
Nekje ni žit, drugje samo ni določene znamke
Tudi trgovci opozarjajo, da "prazna polica" ni vedno isto kot "pomanjkanje hrane". Metro je denimo sporočil, da je začasno nedostopnih okoli 17 odstotkov približno 16.000 izdelkov v ponudbi. V večini primerov naj bi kupci našli alternativni izdelek, zato pogosto ne izgine cela kategorija hrane, temveč določena znamka ali konkretni izdelek.
Podobno je tudi v posameznih regijah. V Dnipropetrovski oblasti oblasti ne beležijo pomanjkanja hrane, se je pa povečalo povpraševanje po soli in žitih, zaradi česar trgovine nekaterih polic ne utegnejo dovolj hitro napolniti.
Visocki je položaj opisal podobno, pravi, da določen izdelek lahko zaradi motenj potrebuje nekaj dodatnih dni, da pride v posamezno trgovino, lahko pa ga v tem času kupci najdejo na drugem prodajnem mestu.
Prazne police sprožile še panične nakupe
Razmere je dodatno zapletla panika na spletu. Po objavi posnetkov praznih polic so nekateri Ukrajinci začeli kupovati več osnovnih živil, predvsem žit, olja, sladkorja, soli, vode in konzerv. Pri tem je pomembno vlogo odigralo tudi napačno predstavljeno opozorilo enega od uradnikov za varnost hrane v Kijevu.
Anatolij Katerenčuk je prebivalcem svetoval predvsem, naj ne kupujejo prevelikih količin hrane, ki bi se lahko pokvarila. Toda na Telegramu so se njegove besede hitro preoblikovale v opozorilo, da si morajo ljudje nemudoma ustvariti najmanj desetdnevno zalogo. Skupaj naj bi objave zbrale več kot 1,5 milijona ogledov.
Omejitve nakupov pri nekaterih izdelkih
Veriga ATB je zato začasno omejila količino nekaterih osnovnih izdelkov, ki jih lahko kupi posamezna stranka, na največ šest kosov istega izdelka. Kot razlog so navajali kombinacijo posledic ruskih napadov in ljudi, ki so blago kupovali v večjih količinah za nadaljnjo prodajo.
Gre za tipičen učinek povratne zanke, posnetek prazne police sproži strah, strah sproži dodatne nakupe, ti pa polico še hitreje izpraznijo.
Ukrajina opozarja tudi na ruske dezinformacije. Ukrajinski Center za boj proti dezinformacijam opozarja, da Moskva resnične težave v logistiki uporablja tudi za širjenje strahu pred lakoto.
Na spletu se je denimo pojavila ponarejena naslovnica poljskega regionalnega časnika Przegld Regionalny, na kateri je bila objavljena trditev, da naj bi zaradi ruskih napadov jeseni in pozimi lakota grozila 63 odstotkom Ukrajincev.
Časnik takšnega članka ni objavil. Naslovnica je bila digitalno spremenjena, ukrajinske oblasti pa so širjenje pripisale dezinformacijski mreži Matryoshka.
Ukrajinski Center za boj proti dezinformacijam ocenjuje, da je namen podobnih objav ustvariti občutek, da se razmere izmikajo nadzoru, in med prebivalci spodbuditi strah pred humanitarno katastrofo.
Vlada: imejte osnovno zalogo, ne kupujte za več mesecev
Ukrajinske oblasti kljub temu ne trdijo, da morajo ljudje živeti brez kakršnih koli zalog. Visocki je Ukrajincem priporočil, naj imajo zaradi vojne in možnosti nenadnih motenj doma osnovno tedensko zalogo hrane. Ukrajinska služba za varnost hrane in varstvo potrošnikov je priporočila zalogo hrane in vode za približno sedem do deset dni.
Toda minister poudarja, da ni razloga za množično kopičenje hrane za več tednov ali mesecev. "Ni nič novega glede tega, kaj bi morali imeti ljudje doma med vojno; tu se ni nič spremenilo. Ljudje morajo imeti minimalno zalogo," je dejal in poudaril, da trenutne razmere niso primerljive s prvimi tedni ruske invazije leta 2022.
Ruski napadi se medtem nadaljujejo
Moskva je napade na skladišča predstavljala kot odgovor na ukrajinske napade z brezpilotnimi letalniki na ruske rafinerije in druge objekte. Hkrati je rusko obrambno ministrstvo konec avgusta napovedalo tudi priprave na nove množične napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
Ukrajinska podjetja morajo zato dobavne verige prilagajati že drugič oziroma tretjič od začetka obsežne invazije.
Tudi izvoz je pod pritiskom. Ukrajinski izvoz glavnih skupin kmetijskih in živilskih proizvodov je avgusta znašal okoli 2,15 milijona ton, kar je 41,5 odstotka manj kot julija in najmanj letos. Po alternativnih poteh je država avgusta izvozila okoli 1,7 milijona ton kmetijskih proizvodov.
