Prazni hoteli in letala: 'Nisem si predstavljala, da bo padec tako globok'

Po uradnih podatkih je v prvem četrtletju letos državo obiskalo le okoli 298.000 tujih turistov, kar je skoraj polovico manj kot v enakem obdobju lani. Marca, ki tradicionalno velja za vrhunec turistične sezone, je na otok prispelo manj kot 36.000 obiskovalcev. Za primerjavo: v letih 2017 in 2018 je Kuba vsak mesec gostila okoli 400.000 tujih turistov.

Za številke se skriva veliko širša zgodba. Gre za preplet ameriških sankcij, energetske krize, pomanjkanja goriva, razpadajoče infrastrukture in vse slabše podobe države v mednarodnih medijih, ocenjuje Wall Street Journal.

Turizem je bil dolga leta eden ključnih stebrov kubanskega gospodarstva. Pred pandemijo je predstavljal približno osem odstotkov celotnega gospodarstva države. Za številne Kubance pa je pomenil tudi dostop do tuje valute in bistveno višje prihodke kot delo v drugih sektorjih.

Ko je Sarah Foda pred desetimi leti začela voditi dejavnost švicarske turistične agencije Caribbean Tours na Kubi, je podjetje zaposlovalo 84 ljudi in vsak mesec sprejelo na tisoče obiskovalcev. Danes ima le še 22 zaposlenih, večinoma s skrajšanim delovnim časom.

"Nisem si predstavljala, da bo padec tako hiter in tako globok," pravi. Po njenih besedah so turiste odvrnili predvsem izpadi elektrike, pomanjkanje goriva in medijska poročila o kupih smeti na ulicah ter propadajoči infrastrukturi.

Velik del odgovornosti za sedanji zlom Havana pripisuje Washingtonu.

Po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo so ZDA ponovno okrepile pritisk na kubanske oblasti in hkrati močno omejile dostop države do nujno potrebnih energentov. Kuba je bila desetletja močno odvisna od venezuelske nafte, a politične spremembe v regiji in ameriški pritisk so dodatno oslabili že tako krhko oskrbo z gorivom.

Posledice so vidne povsod. Zaradi pomanjkanja goriva številne letalske družbe ne morejo zagotoviti niti oskrbe svojih letal za povratne polete. Air France, Air Canada in drugi prevozniki so zato zmanjšali ali ukinili določene povezave, španski prevoznik World2Fly pa je ustavil linijo Madrid–Havana.

Potovanje na Kubo je postalo dražje, bolj zapleteno in pogosto zahteva dodatne prestope prek Mehike ali drugih držav.

Najbolj dramatične posledice so vidne v stari Havani.

Andrea Gallina, italijanski podjetnik, je moral aprila zapreti hotel v kolonialni palači v zgodovinskem središču mesta. Zasedenost je najprej padla na 20 odstotkov, nato na deset in nazadnje na komaj pet odstotkov.

"To je kot pandemija, samo še huje," pravi. "Stara Havana je prazna."

Podobno zgodbo pripovedujejo lastniki restavracij. Nekateri poročajo o 90-odstotnem padcu prihodkov. Kljub izgubam ostajajo odprti predvsem zato, da lahko zaposlenim zagotovijo vsaj nekaj zaslužka.

Turistični vodniki ostajajo brez dela, številni manjši ponudniki pa so dejavnost že opustili.

Turisti ne prihajajo le zaradi političnih razmer.

Kubo že od leta 2024 pretresajo obsežni izpadi elektrike. Na številnih območjih so postali del vsakdana. Zaradi slabega komunalnega sistema se kopičijo smeti, stoječa voda pa je prispevala k širjenju bolezni, ki jih prenašajo komarji.

Vse to ustvarja podobo države, ki se vse težje spopada z osnovnimi funkcijami.

Nekateri turistični operaterji so se prilagodili z uporabo sončnih elektrarn in električnih vozil, vendar to ne rešuje širšega problema. Število obiskovalcev ostaja nizko, negotovost pa velika.

Kljub temu tisti, ki na Kubo še vedno pridejo, pogosto poročajo o presenetljivo pozitivni izkušnji.

"Veliko gostov je prihajalo prestrašenih zaradi vsega, kar so prebrali v medijih," pravi Sarah Foda. "Toda na koncu so doživeli neverjetno izkušnjo."

A zaskrbljenost v državi je velika. Veliko vprašanje je namreč, ali bo manj turistov, pa četudi zelo zadovoljnih, dovolj, da preživi sektor, od katerega je v zadnjih desetletjih postala odvisna celotna država.