Golob ob dvigu zastave v Ženevi: Znanost obljuba miru

Ob dvigu slovenske zastave pred poslopjem Evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern) Slovenija po besedah Roberta Goloba čuti velik nacionalni ponos in še večjo zavezanost. "Je priznanje mesta Slovenije v svetovni znanstveni skupnosti," je dejal.

Slovenija ima na področju inovacij po njegovih besedah jasno vizijo, ki temelji na močnem javnem izobraževalnem sistemu, raziskavah in naložbah. Slednje so se v samo nekaj letih povečale s 354 na več kot 700 milijonov evrov letno, je izpostavil. "Majhna država lahko namreč velikopotezno razmišlja le s pomočjo znanja in svojih ljudi. In le s pogumom lahko vodi," je dejal.

Slovenija je k Cernovim dejavnostim in nadaljnjemu razvoju po premierjevih besedah pripravljena prispevati v celoti, pri čemer je spomnil, da slovenski znanstveniki že dolgo igrajo bistveno vlogo v projektih, kot je Atlas. V okviru tega eksperimenta so leta 2012 potrdili obstoj Higgsovega bozona, ki je veljal za zadnji manjkajoči delec v standardnem modelu vesolja. "Naša podjetja zagotavljajo najsodobnejše tehnologije. Naša superračunalniška infrastruktura je pripravljena služiti mednarodni znanosti," je povedal.

Kot je poudaril, so sicer resnično bogastvo ljudje: "Naši mladi raziskovalci, naši inženirji, naši učitelji. S polnopravnim članstvom v Cernu odpiramo nove poti zanje in za prihodnje generacije. V Sloveniji bodo talenti vedno našli podporo."

Slovenija se pridružuje Cernu, da bi oblikovala prihodnost, kjer je znanost obljuba miru, je dejal. "Mir namreč ni odsotnost konfliktov. Je prisotnost dialoga, sodelovanja, skupnega razumevanja. Znanost, ko je svobodna, odprta in sodelovalna, je najčistejši izraz tega duha," je poudaril.

Ob dvigu slovenske zastave pred poslopjem Evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern) Slovenija po Golobovih besedah čuti velik nacionalni ponos in še večjo zavezanost. "Je priznanje mesta Slovenije v svetovni znanstveni skupnosti," je dejal.

Slovenija ima na področju inovacij po njegovih besedah jasno vizijo, ki temelji na močnem javnem izobraževalnem sistemu, raziskavah in naložbah. Slednje so se v samo nekaj letih povečale s 354 na več kot 700 milijonov evrov letno, je izpostavil. "Majhna država lahko namreč velikopotezno razmišlja le s pomočjo znanja in svojih ljudi. In le s pogumom lahko vodi," je dejal.

Slovenija je k Cernovim dejavnostim in nadaljnjemu razvoju po premierjevih besedah pripravljena prispevati v celoti, pri čemer je spomnil, da slovenski znanstveniki že dolgo igrajo bistveno vlogo v projektih, kot je Atlas. V okviru tega eksperimenta so leta 2012 potrdili obstoj Higgsovega bozona, ki je veljal za zadnji manjkajoči delec v standardnem modelu vesolja. "Naša podjetja zagotavljajo najsodobnejše tehnologije. Naša superračunalniška infrastruktura je pripravljena služiti mednarodni znanosti," je povedal.

Kot je poudaril, so sicer resnično bogastvo ljudje: "Naši mladi raziskovalci, naši inženirji, naši učitelji. S polnopravnim članstvom v Cernu odpiramo nove poti zanje in za prihodnje generacije. V Sloveniji bodo talenti vedno našli podporo."

Slovenija se pridružuje Cernu, da bi oblikovala prihodnost, kjer je znanost obljuba miru, je dejal. "Mir namreč ni odsotnost konfliktov. Je prisotnost dialoga, sodelovanja, skupnega razumevanja. Znanost, ko je svobodna, odprta in sodelovalna, je najčistejši izraz tega duha," je poudaril.

"V dobi, ko preveč ljudi gradi zidove, se mi odločimo graditi znanje. V času naraščajočih razdorov vlagamo v tisto, kar združuje," je dejal. Slovenska zastava po njegovih besedah predstavlja prav to: "Narod, ponosen na to, da razmišlja onkraj sebe. Državo, ki verjame, da znanost lahko poveže tam, kjer politika razdvaja. Ljudi, ki so pripravljeni soustvarjati ne le odkritja, ampak predvsem mirnejši svet."

Na zasedanjih voditeljev držav in vlad EU je po njegovih besedah mogoče slišati ocene, kako Evropa vse bolj zaostaja. Vendar pa Cern dokazuje, da je Evropa sposobna biti vodilna sila tudi na tako kompleksnih področjih, je dodal.

Generalna direktorica Cerna Fabiola Gianotti se je Golobu zahvalila za prisotnost ob dvigu zastave. Pozdravila je tudi njegovo osebno zavezo podpori znanosti, raziskavam in razvoju.

Slovenija se je Cernu po njenih besedah pridružila v ključnem trenutku zgodovine organizacije, saj ta načrtuje nov pospeševalnik delcev. Bil naj bi bistveno večji od obstoječega, s pomočjo katerega so leta 2012 potrdili obstoj Higgsovega bozona.

Kot je poudarila, so slovenski znanstveniki del Cernovih dejavnosti že več desetletij in so pomembno prispevali k dosežkom organizacije. "Tudi sama sem pri delu na projektu Atlas tesno in več let sodelovala s številnimi odličnimi kolegi iz Slovenije, pri čemer sem lahko spoznala njihov talent in zavezanost sodelovanju," je dejala.

Slovenski znanstveniki so po njenih besedah tudi danes pomembno vpeti v Cernove raziskave. "Veselimo se nadaljnjega, še tesnejšega sodelovanja ob polnopravnem članstvu," je dodala.

Slovenija je polnopravna članica Cerna postala 21. junija, z današnjim dvigom zastave pa je pridružitev obeležila še na simbolni ravni.