Volivci bodo novo sestavo evropskih poslancev, ki bodo naslednjih pet let v Bruslju zastopali barve Slovenije, izbirali 9. junija.
Kandidature lahko predlagajo tako politične stranke kot tudi volivci. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj štirih poslancev DZ ali najmanj tisoč volivcev. Stranke lahko vlagajo tudi skupne liste, pri čemer potrebujejo podpise najmanj šestih poslancev ali 1500 volivcev. Listo kandidatov lahko vložijo tudi volivci, in sicer s 3000 podpisi.
Tudi na evropskih volitvah veljajo t. i. ženske kvote. Tako na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki, vsaka lista pa mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.
Tiste stranke in liste, ki bodo želele vstopiti v volilno tekmo za mesta na evropskem političnem parketu, lahko to storijo od danes do najpozneje 10. maja do polnoči.
Mesec pred volitvami pa se bo uradno začela tudi volilna kampanja, ki bo trajala do 7. junija do polnoči, ko bo nastopil volilni molk.

Poslance v Evropski parlament lahko volijo vsi državljani, ki imajo volilno pravico na državnozborskih volitvah. Poleg njih imajo volilno pravico tudi državljani drugih držav EU, ki imajo v Slovenji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.
Danes, na dan razpisa volitev poslancev, je bilo v Sloveniji 1.693.291 volilnih upravičencev, izhaja iz odloka o razpisu volitev poslancev v Evropski parlament, objavljenega v uradnem listu. Že uveljavljeno možnost, da na evropskih volitvah glasujejo v drugi državi članici, pa ima 3025 slovenskih državljanov.
Pravico voliti in biti voljen za evropskega poslanca ima sicer tudi državljan druge države Evropske unije. Za to mora biti med drugim vpisan v evidenco volilne pravice za volitve v Evropski parlament v Sloveniji na podlagi zahteve, ki jo obravnava ministrstvo za notranje zadeve.
Evropski poslanci se volijo po proporcionalnem načelu. Volivci glasujejo o listah kandidatov, pri čemer je celotno območje Slovenije ena volilna enota. Glasujejo lahko za eno listo kandidatov, označijo pa lahko enega kandidata, ki mu dajejo prednost pred drugimi na listi (preferenčni glas).
S posamezne liste so tako izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov. Ti pa se upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi.
Politični akterji se na volitve že pripravljajo. V naslednjem mesecu je pričakovati potrjevanje in predstavitve kandidatov, na katere bodo stavile stranke in liste.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.