Al Arabiya English je na spletni strani objavila kopijo sporazuma, spisano v 14 točkah. Kaj naj bi predvideval sporazum?
1. Islamska republika Iran in Združene države Amerike skupaj s svojimi zavezniki v trenutni vojni ob podpisu tega memoranduma o soglasju razglašajo takojšen in trajen konec vojne na vseh frontah, vključno z Libanonom, ter se zavezujejo, da odslej ne bodo izvajale nobenih sovražnih dejanj druga proti drugi ter se bodo vzdržale groženj ali uporabe sile druga proti drugi. Končni sporazum bo potrdil določbe tega člena in preostalih členov.
2. Islamska republika Iran in Združene države Amerike se zavezujeta k spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti druga druge ter k nevmešavanju v notranje zadeve države.
3. Islamska republika Iran in Združene države Amerike se zavezujeta, da bosta v največ 60 dneh, z možnostjo podaljšanja po medsebojnem soglasju, izvedli pogajanja in dosegli končni sporazum.
4. Takoj po podpisu tega memoranduma o soglasju bodo Združene države odpravile pomorsko blokado in preprečile kakršnokoli vmešavanje ali oviranje proti Islamski republiki Iran ter v največ 30 dneh ponovno vzpostavile promet na polno zmogljivost; promet ladij bo sorazmeren obsegu prometa pred vojno na strani Islamske republike Iran. Združene države se prav tako zavezujejo, da bodo v 30 dneh po sklenitvi končnega sporazuma umaknile svoje sile iz okoliških območij.
5. Ob podpisu tega memoranduma o soglasju bo Islamska republika Iran nemudoma sprejela ukrepe za zagotovitev ponovne vzpostavitve plovbe trgovskih ladij iz Perzijskega zaliva v Omanski zaliv in obratno, tako da bo v največ 30 dneh dosežen obseg prometa kot pred vojno, ob upoštevanju potrebe po odpravi tehničnih ovir in razminiranju s strani Irana.
6. Združene države se skupaj s svojimi regionalnimi partnerji zavezujejo, da bodo pripravile celovit načrt, o katerem se bosta strinjali obe strani, za obnovo in gospodarski razvoj Islamske republike Iran, ob zagotovitvi financiranja v višini najmanj 300 milijard dolarjev. Mehanizem izvajanja tega načrta bo kot del končnega sporazuma oblikovan v 60 dneh.
7. Združene države se zavezujejo, da bodo po časovnem načrtu, dogovorjenem kot del končnega sporazuma, odpravile vse vrste sankcij, ki trenutno veljajo proti Islamski republiki Iran, vključno z resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov in Sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), ter vse enostranske ameriške sankcije, tako primarne kot sekundarne.
8. Islamska republika Iran ponovno poudarja, da nikoli ne bo proizvajala jedrskega orožja. Islamska republika Iran in Združene države Amerike sta se dogovorili, da bodo usoda obogatenega materiala in vsa druga medsebojno dogovorjena vprašanja, povezana z jedrsko energijo, vključno z iranskimi jedrskimi potrebami, ustrezno obravnavana v končnem sporazumu; končni sporazum bo potrdil določbe tega člena.
9. Islamska republika Iran in Združene države Amerike soglašajo, da bodo do sklenitve končnega sporazuma ohranile obstoječe stanje: Iran bo ohranil trenutno stanje svojega jedrskega programa, Združene države pa Iranu ne bodo uvedle novih sankcij niti ne bodo okrepile svojih sil v regiji.
10. Združene države se zavezujejo, da bo takoj po podpisu tega memoranduma o soglasju in do dneva odprave sankcij ameriško ministrstvo za finance izdalo izjeme za izvoz iranske surove nafte, petrokemičnih proizvodov in njihovih derivatov ter vseh povezanih storitev, vključno z bančništvom, zavarovanjem, prevozom in podobnim.
11. Združene države se zavezujejo, da bodo glede na napredek pogajanj proti končnemu sporazumu sprostile zamrznjena ali omejena sredstva in premoženje Islamske republike Iran ter omogočile njihovo polno razpoložljivost. Ta sredstva, ne glede na to, ali se nahajajo na glavnem računu ali so prenesena, bodo uporabljena za katerokoli končno izplačilo upravičencem, kot ga določi Centralna banka Islamske republike Iran, in bodo v celoti na voljo za uporabo. Združene države se zavezujejo izdati vsa potrebna dovoljenja in licence na tej podlagi.
12. Islamska republika Iran in Združene države Amerike soglašajo, da bo vzpostavljen mehanizem za nadzor uspešnega izvajanja in spoštovanja končnega sporazuma.
13. Po podpisu tega memoranduma o soglasju in po prejemu zagotovil glede začetka izvajanja 4., 5., 10. in 11. člena tega memoranduma o soglasju ter nadaljnjega izvajanja teh ukrepov bosta Islamska republika Iran in Združene države Amerike začeli pogajanja o končnem sporazumu izključno glede preostalih členov.
14. Končni sporazum bo potrjen z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov.
Težko dostopno švicarsko letovišče, kjer bosta ZDA in Iran podpisala dogovor
Težko dostopno lokacijo v Bürgenstocku, ki se jo da enostavno zavarovati, so po navedbah švicarskega zunanjega ministrstva predlagali v ZDA in Iranu, pa tudi pakistanski in katarski posredniki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Medtem ko vsebina dogovora o končanju vojne, ki se je z napadi ZDA in Izraela na Iran začela konec februarja, še ni povsem znana, je ameriški predsednik Donald Trump danes ob robu vrha skupine G7 v Franciji kot glavno točko znova izpostavil zavezo, da Iran ne bo imel jedrskega orožja.
"Iran nikoli ne bo imel jedrskega orožja, tako piše (v besedilu). (...) To je približno 99,9 odstotka tega, kar sem želel," je nadaljeval in dodal, da bo Hormuška ožina odprta za promet brez pristojbin.
Prav tako je napovedal, da bo sklical novinarsko konferenco, na kateri bo prebral celoten dogovor z Iranom. Slednjega bo tudi poslal v kongres, da ga bodo odobrili, poroča britanski BBC.
Elektronsko podpisan sporazum
Sporazum, ki je bil v nedeljo podpisan elektronsko, naj bi zagotovil pomembno premirje v večmesečni vojni, ki je po Bližnjem vzhodu zahtevala na tisoče življenj, vključno z najvišjimi iranskimi voditelji, ter povzročila močan porast cen goriva, hrane in drugih osnovnih življenjskih potrebščin daleč zunaj regije.
Vendar vse ni tako preprosto, kot se zdi.
V središču sporazuma je načrtovana ponovna odprava zapore Hormuške ožine, ključne pomorske poti, katere blokada je močno omejila svetovno oskrbo z nafto in zemeljskim plinom. Toda tudi popolna ponovna odprtost ožine ne bi takoj omilila svetovne energetske krize, ki jo je povzročilo njeno zaprtje, poroča AP News.
Drugo oviro bi lahko predstavljal Izrael, ki ni podpisnik tega sporazuma in še naprej izvaja napade na jugu Libanona, kjer se spopada z oboroženo skupino Hezbolah. Nedavno so tudi dejali, da se ne bodo umaknili z ozemelj, ki so jih zavzeli v Libanonu. To bi lahko dodatno zapletlo izvajanje in obstoj premirja.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je bil sporazum med ZDA in Iranom odločitev ameriškega predsednika Trumpa. Poudaril je, da ima Izrael svoje interese, predvsem zaščito pred morebitno jedrsko grožnjo iz Irana. Po njegovih besedah je Iran zahteval, da se Izrael umakne iz Libanona, vendar je ostal neomajen in dejal, da bo Izrael ostal v varovalnem območju "toliko časa, kolikor bo potrebno".
"Povem vam, državljani Izraela, da boj še ni končan. Še naprej bomo morali ostati budni, močni in odločni ter se po potrebi braniti," je dejal.
Ključna težava ostajajo iranske zaloge visoko obogatenega urana, za katerega ZDA in Izrael menijo, da bi ga bilo mogoče uporabiti za izdelavo jedrskega orožja, čeprav Teheran že leta vztraja, da nima takšnih ambicij. Sporazum Iranu daje le 60 dni časa, da se odloči, kaj bo storil s svojimi zalogami.
Iranske ladje prečkale območje ameriške blokade v Omanskem zalivu
Ameriška pomorska blokada iranskih pristanišč je odpravljena, je sporočil namestnik iranskega zunanjega ministra Madžid Taht-Ravanči. Po poročanju iranskih medijev je več iranskih tankerjev in drugih plovil obnovilo plovbo na območju po dogovoru z ZDA, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
"Odprava blokade je bilo nekaj, kar smo poudarjali že od samega začetka. Zdaj se je to začelo in blokada je bila odpravljena pred uradnim podpisom," je povedal Ravanči. Pred tem so iranski mediji poročali, da nekateri iranski tankerji in druga plovila znova plujejo na območju ožine.
Blokado iranskih pristanišč je ameriški predsednik Donald Trump aprila odredil v odziv na iransko blokado Hormuške ožine, ene ključnih pomorskih poti za prevoz nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz regije.
Trump je že v ponedeljek ob prihodu na vrh skupine G7 v francoskem Evianu dejal, da bo Hormuška ožina od petka, ko bosta strani v Švici uradno podpisali sporazum, spet v celoti odprta za ladijski promet. Zatrdil je tudi, da ZDA ne bodo potrebovale veliko pomoči pri zagotavljanju, da ožina ostane odprta, potem ko je pomoč pri tem ponudilo več evropskih držav.
