Sporazum, ki je bil v nedeljo podpisan elektronsko, naj bi zagotovil pomembno premirje v večmesečni vojni, ki je po Bližnjem vzhodu zahtevala na tisoče življenj, vključno z najvišjimi iranskimi voditelji, ter povzročila močan porast cen goriva, hrane in drugih osnovnih življenjskih potrebščin daleč zunaj regije.
Vendar vse ni tako preprosto, kot se zdi.
V središču sporazuma je načrtovana ponovna odprava zapore Hormuške ožine, ključne pomorske poti, katere blokada je močno omejila svetovno oskrbo z nafto in zemeljskim plinom. Toda tudi popolna ponovna odprtost ožine ne bi takoj omilila svetovne energetske krize, ki jo je povzročilo njeno zaprtje, poroča AP News.
Drugo oviro bi lahko predstavljal Izrael, ki ni podpisnik tega sporazuma in še naprej izvaja napade na jugu Libanona, kjer se spopada z oboroženo skupino Hezbolah. Nedavno so tudi dejali, da se ne bodo umaknili z ozemelj, ki so jih zavzeli v Libanonu. To bi lahko dodatno zapletlo izvajanje in obstoj premirja.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je bil sporazum med ZDA in Iranom odločitev ameriškega predsednika Trumpa. Poudaril je, da ima Izrael svoje interese, predvsem zaščito pred morebitno jedrsko grožnjo iz Irana. Po njegovih besedah je Iran zahteval, da se Izrael umakne iz Libanona, vendar je ostal neomajen in dejal, da bo Izrael ostal v varovalnem območju "toliko časa, kolikor bo potrebno".
"Povem vam, državljani Izraela, da boj še ni končan. Še naprej bomo morali ostati budni, močni in odločni ter se po potrebi braniti," je dejal.
Ključna težava ostajajo iranske zaloge visoko obogatenega urana, za katerega ZDA in Izrael menijo, da bi ga bilo mogoče uporabiti za izdelavo jedrskega orožja, čeprav Teheran že leta vztraja, da nima takšnih ambicij. Sporazum Iranu daje le 60 dni časa, da se odloči, kaj bo storil s svojimi zalogami.
Iranske ladje prečkale območje ameriške blokade v Omanskem zalivu
Po navedbah iranskih medijev so v ponedeljek zvečer območje blokade prečkali najmanj trije naftni tankerji in dve tovorni ladji. Blokado iranskih pristanišč je aprila odredil Trump v odziv na iransko blokado Hormuške ožine, ene ključnih pomorskih poti za prevoz nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz regije.
Trump je pred tem v ponedeljek ob prihodu na vrh G7 v francoskem Evianu dejal, da bo Hormuška ožina od petka, ko bosta strani v Švici uradno podpisali mirovni dogovor, spet v celoti odprta za ladijski promet. Zatrdil je tudi, da ZDA ne bodo potrebovale veliko pomoči pri zagotavljanju, da ožina ostane odprta.
Cene nafte navzdol
Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena julija, je bilo treba zjutraj po evropskem času odšteti 80,42 dolarja, kar je 0,33 centa oz. 0,41 odstotka manj kot v ponedeljek. V Londonu so se avgustovske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej pocenile za 49 centov oz. 0,59 odstotka na 82,68 dolarja za sod.
Cene nafte so med triinpolmesečno vojno na Bližnjem vzhodu močno poskočile. Teheranu je namreč uspelo čez noč zajeziti prevoz črnega zlata in plina skozi ožino, kar je imelo za posledico eno največjih motenj v oskrbi z nafto v sodobni zgodovini. Islamska republika je s tem pridobila znaten pogajalski vpliv, piše tiskovna agencija Reuters.
Cena nafte brent je pred vojno znašala približno 70 dolarjev za sod, konec marca pa je denimo dosegla celo 118 dolarjev za sod.
