Pred več kot 2000 leti so verjeli, da se na ta večer mrtvi vračajo na Zemljo

Običaj našemljenih otrok, ki hodijo od vrat do vrat in prosijo za sladkarije, izvira iz keltskega praznika samhain, kar v irščini pomeni "konec poletja", pred več kot 2000 leti. Samhain je zaznamoval začetek novega leta in je po današnjem koledarju nastopil okoli 1. novembra.

Kelti so namreč verjeli, da se na predvečer novega leta meja med živimi in mrtvimi stanjša, zato lahko množica nadnaravnih bitij, med njimi vile in demoni, za eno samo srhljivo noč pride na zemljo in tava po njej.

Da bi pomirili te duhove in se zaščitili pred nevšečnostmi, so ljudje puščali daritve v obliki hrane. Za dodatno zaščito so se preoblekli v živali ali pošasti, da bi se zlili z drugimi obiskovalci iz onstranstva.

V sedmem ali osmem stoletju je samhain dobil še drugo ime: dan vseh svetih oziroma v srednji angleščini All-Hallows. Noč pred tem praznikom, ko naj bi demoni hodili po Zemlji, je postala znana kot All Hallows' Eve oziroma noč čarovnic (Halloween).

Do spremembe je verjetno prišlo, ko je papež Gregor III. praznovanje svetnikov v Cerkvi prestavil s 13. maja na 1. november, da bi se prilagodil poganskim vplivom v času, ko si je krščanstvo prizadevalo pridobiti pomembne nove spreobrnjence.

Do 16. stoletja je bilo na Škotskem in Irskem na predvečer dneva vseh svetih razširjeno tako imenovano "maskiranje". Otroci, preoblečeni v različne maske, so hodili od hiše do hiše in prejemali sladkarije ter druge priboljške, s katerimi naj bi odganjali zle duhove. V Angliji so včasih za piškote prosili celo revni odrasli, ki so se v zameno za darove z molitvijo spomnili pokojnih svojcev darovalca.

Noč čarovnic je v ZDA v pravem pomenu besede prišla šele v 40. letih 19. stoletja, ko se je tja množično priselilo prebivalstvo z Irske in Škotske. Priseljenci so s seboj prinesli številne običaje, med njimi tudi prosjačenje za priboljške. Toda običaj, znan kot trick-or-treating oziroma obiskovanje hiš v zameno za sladkarije, se je v ZDA zares razširil šele po drugi svetovni vojni, ko so odpravili omejitve pri porabi sladkorja.

Nastajajoča nova predmestja so družinam omogočala dostopne poti za noči čarovnic, vse večja razširjenost posamezno zavitih bonbonov pa je odraslim olajšala deljenje sladkarij otrokom. Hkrati so se tako poskušali izogniti nagajivim potegavščinam, ki so jih mladi Američani, našemljeni v strašljiva bitja, začeli množično izvajati že v 20. letih 20. stoletja.

Iz ZDA pa je postopoma noč čarovnic prišla tudi k nam v Evropo. Vsako leto se evropska mesta prelevijo iz romantičnih v srhljiva in ponujajo pravo izkušnjo. Če obožujete noč čarovnic, po vsej Evropi ne bo manjkalo zanimivih doživetij, od mest, ki slovijo po svojem skrivnostnem vzdušju, do hotelov, v katerih straši, in različnih dogodkov, ki se bodo končali z novembrom.