Vrh EU neuradno zbližal stališča o soočenju z energetsko draginjo

Voditelji EU so pred začetkom zasedanja v Bruslju, na katerem bo osrednja tema energetska draginja, poudarili odločenost ukrepati za zajezitev visokih cen energije. Predsednik Evropskega sveta Michel je dejal, da je treba poslati močan signal, da EU deluje enotno. Nemški kancler Scholz pa se je zavzel za ukrepe, ki delujejo. "V resnici si ne moremo privoščiti, da z vrha ne bi odšli z zelo jasnim sporočilom – da je Evropska unija enotna o tem, kako se sooča z energetsko krizo, in s sporočilom, da bodo cene v bodoče stabilne, da bosta plin in električna energija na razpolago tako za potrošnike kot tudi za industrijske odjemalce in da bodo trgi delovali," pa je dejal Golob. 

Imamo ukrepe in orodja, s katerimi je mogoče delovati, da znižamo cene, zmanjšamo porabo energije in zagotovimo zanesljivost oskrbe, je povedal Charles Michel ob prihodu na vrh EU. "Predlogi so na mizi, sklepi predstavljajo dobro ravnotežje, da dosežemo dogovor danes. Verjetno bo težko, vendar je zelo pomembno, da danes ali jutri pošljemo zelo močan signal, da smo odločeni delovati skupaj, da bi dosegli pozitiven učinek," je dejal. To je po njegovem mnenju bistvenega pomena za evropska gospodinjstva in podjetja po vsej Evropi.

Nemški kancler Olaf Scholz pa je ob prihodu na zasedanje poudaril, da je treba opraviti "pravo razpravo o tem, kako znižati cene in imeti dovolj ponudbe (plina, op.p.) za vse v Evropi", pri čemer se je po njegovem pomembno pogovarjati o ukrepih, ki delujejo. "Nihče si ne želi sprejemati odločitev, ki so v teoriji dobre, na koncu pa ni plina," je pojasnil. Po njegovem je treba ugotoviti, kako podpreti vse države skupaj, da bi znižali ceno plina, ne le s subvencijami, pač pa tudi na svetovnem trgu. Pri tem je ponovil, da je treba sodelovati z drugimi državami v Aziji kot tudi v skupini G7, da bi znižali cene. Pri tem je zavrnil kritike na račun Nemčije, češ da ni dovolj solidarna s preostalo Evropo, zlasti ko gre za vprašanje uvedbe cenovne kapice na plin, kar zagovarja več držav članic EU. Spomnil je, da je Nemčija največja podpornica EU in največ prispeva v evropski proračun.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je ob prihodu na srečanje dejal, da "za Nemčijo ali za Evropo ni dobro, da se izolira", pri čemer je namignil na nasprotovanje Berlina predlogom za znižanje cen energije v EU. Kot je poudaril, je treba ohraniti enotnost Evrope, tako finančno kot tudi politično.

Golob pričakuje, da bodo voditelji dosegli kompromis

"V resnici si danes ne moremo privoščiti, da z vrha ne bi odšli z zelo jasnim sporočilom. S sporočilom, da je Evropska unija enotna o tem, kako se sooča z energetsko krizo, in s sporočilom, da bodo cene v bodoče stabilne, da bosta plin in električna energija na razpolago tako za potrošnike kot tudi za industrijske odjemalce in da bodo trgi delovali," je v izjavi za slovenske medije povedal Robert Golob.

Po njegovih besedah se namreč danes nahajamo v položaju, ko je zelo težko predvideti karkoli, vse pa se začne na trgih. Zato bo glavna razprava potekala o tem, kako v hitrem obdobju regulirati cene in trge, zato da bomo to zimo imeli normalne, stabilne cene, je še povedal.

Premier pričakuje, da bodo voditelji dosegli kompromis, na kar kažejo tudi pogovori v okviru evropske liberalne politične skupine Renew, v kateri je tudi nizozemski premier Mark Rutte. Nizozemska namreč skupaj z Nemčijo in Avstrijo velja za glavno nasprotnico poseganja na trg.

Nasprotja so po Golobovem mnenju premostljiva, saj gre morda za nerazumevanje ali pa šum v komunikaciji, kaj prinese posamezen ukrep. Z jasno definicijo bi lahko tudi oziroma predvsem Nemčijo uspeli pridobiti na svojo stran. Nizozemski premier je na primer razumel, da obstaja pomembna razlika med splošno kapico in kapico, ki preprečuje dvige cen ter odboj cen, je dejal slovenski premier.

Kot je še povedal Golob, imajo na mizi dva predloga. Enega je predstavila Evropska komisija, drugi pa je predlog predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. Ta gre bistveno dlje od predloga komisije, je pojasnil in dodal, da ga skupaj podpira 16 držav članic, tudi Slovenija. Michelov predlog v nasprotju s predlogom komisije predvideva dinamično kapico za omejitev špekulativnih dvigov cen na plinskem trgu. Poleg tega pa predvideva uvedbo cenovne kapice za plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije. Gre za t. i. iberski model omejevanja cen plina za proizvodnjo elektrike. Tu je po navedbah komisije odprtih še nekaj vprašanj, zaradi česar ga ta ni vključila v svoj predlog. "Ti dve novosti v Michelovem predlogu v resnici stabilizirata oba energetska trga - plinskega in električnega. In stabilizirata ju takoj, ne za prihodnjo sezono," je poudaril Golob.

Takojšnje ukrepanje je nujno predvsem zaradi industrije, ker industrijski odjemalci po celi Evropi čakajo jasno sporočilo, s kakšnimi cenami lahko načrtujejo proizvodnjo, kako naj sestavijo poslovne načrte, je poudaril. Ta odgovor morajo dobiti v roku v naslednjega tedna ali dveh, najprej na evropski ravni, nato pa še na nacionalni. V Sloveniji ga bodo prejeli v 14 dneh, je zagotovil.

Predsednik slovenske vlade je poudaril tudi pomen solidarnosti med državami članicami pri oskrbi s plinom. Pozdravil je predlog Evropske komisije, ki predvideva pripravo standardnega sporazuma, v skladu s katerimi bi države članice v primeru izrednih razmer prejele plin od drugih, tudi če nimajo sklenjenega solidarnostnega sporazuma. Trenutno je med članicami sklenjenih šest tovrstnih sporazumov, enega sta sklenili Slovenija in Italija.

'Ne moremo biti kar naenkrat utrujeni od pomoči Ukrajini' 

Kot je glede Ukrajine povedal premier, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski že konec avgusta na Blejskem strateškem forumu dejal, da Ukrajinci nimajo časa biti utrujeni, saj so v vojni. "In jaz mislim, da moramo tudi mi razumeti, da tako kot žrtev ne more biti utrujena, tudi mi, če želimo iskreno pomagati žrtvi, ne moremo pristati na to, da smo kar naenkrat utrujeni od pomoči. Raje se vprašajmo, na kakšen način lahko še bolj pomagamo," je dejal.

Ukrajina je trenutno po njegovih besedah sistematična tarča ruskih napadov na energetsko infrastrukturo. "Namen je jasen - uničevanje daljnovodov, uničevanje zmožnosti preskrbe z elektriko in plinom, zato da bodo ljudje v mrazu, ko pride zima," je poudaril.

Zato bodo danes govorili predvsem o pomoči Ukrajini pri obnovi njene energetske infrastrukture. Torej ne z orožjem ali denarjem, ampak s konkretno opremo - s transformatorji, kabli, generatorji in podobno. Vlada bo po vrhu naredila seznam opreme in predvsem proizvajalcev tovrstne opreme in videla, kaj lahko stori. Slovenija je sicer po premierjevih besedah kar dobro opremljena na tem področju.

Na sistematične ruske napade na energetsko infrastrukturo je premier opozoril tudi v odgovoru na pozive k pogajanjem o miru. "Jaz sem takoj za zaustavitev spopadov, ampak danes ima samo ena oseba v rokah ključ za zaustavitev spopadov in ta oseba bolj slabo posluša," je dejal.

Kot je znano, EU Ukrajini že od začetka ruske agresije nudi finančno, humanitarno in tudi vojaško podporo. Ta teden so se članice dogovorile tudi o vzpostavitvi misije za urjenje ukrajinskih vojakov na območju unije. O tem, ali bo Slovenija sodelovala pri njenem izvajanju, je še prezgodaj govoriti, je danes ob prihodu na vrh povedal Golob.

Če ne bo dogovora novembra novo zasedanje

Voditelji so po prvem krogu prekinili razpravo, da je predsednik Evropskega sveta pripravil nov osnutek sklepov, ki je nekoliko omiljen. O tem zdaj razpravljajo med večerjo.

Medtem se omenja možnost, da bi novembra sklicali novo zasedanje Evropskega sveta, če na tokratnem ne bi dosegli dogovora. Že prihodnji teden bodo sicer o predlogu komisije razpravljali ministri za energetiko.