Zavrnili predlog nezaupnice Evropski komisiji

Da bi bil predlog sprejet, bi moral prejeti dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki hkrati predstavlja večino vseh 720 članov parlamenta. Glas je oddalo 553 poslancev, tako da bi moralo za glasovati 369 poslancev.

Za so bili poslanci skrajno desnih političnih skupin Domoljubi za Evropo (PfE) in Evropa suverenih narodov (ESN), pa tudi člani Levice, ki so glasovali.

Predlog je podprl tudi del skrajno desne skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), iz katere prihaja prvopodpisani pod predlog Gheorghe Piperea. Kot je razvidno iz rezultatov glasovanja, se tega med drugim niso udeležili italijanski člani ECR.

Proti predlogu nezaupnice pa so enotno glasovali člani politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), iz katere izhaja tudi von der Leyen. Prav tako je bila proti velika večina oziroma skoraj vsi evroposlanci iz vrst socialistov in demokratov (S&D), liberalcev (Renew) in Zelenih.

"Gre za ljudi - mar nam je za njihove zahteve. Še naprej bomo neutrudno delali, da izpolnimo svoje obljube. Najprej ljudje," je po glasovanju na družbenem omrežju X zapisal vodja EPP Manfred Weber.

Vodja S&D Iratxe Garcia Perez pa je sporočila, da njena skupina ostaja zvesta evropskim vrednotam. "Od EPP zahtevamo zavezanost socialni, pravični in zeleni Evropi. Še naprej se bomo borili za vse državljane," je dodala.

Da njihova podpora ni brezpogojna, je v odzivu na glasovanje zapisala tudi vodja Renew Valerie Hayer. Od von der Leyen zahtevajo, da njena politična družina preneha sodelovati s skrajno desnico, pa tudi izvajanje ambiciozne proevropske agende.

Podobno so poudarili v skupini Zelenih, ki so med drugim zahtevali, da komisija ohrani okoljsko zakonodajo iz zelenega dogovora.

Po poročanju bruseljskega portala Politico so bile za podporo sredinskih političnih skupin komisiji ključne obljube predsednice glede prihodnjega večletnega finančnega okvirja (MFF), predlog katerega bo predstavila prihodnjo sredo.

Med drugim naj bi jim obljubila, da bodo kohezijska sredstva še naprej izplačevali lokalnim oblastem, in ne nacionalnim. V S&D pa so od nje zahtevali ohranitev Evropskega socialnega sklada plus v MFF, kar jim je prav tako zagotovila.

Vlagatelj predloga Piperea je današnji izid glasovanje medtem označil za Pirovo zmago. V ponedeljkovi razpravi v parlamentu je komisiji očital pomanjkanje preglednosti in spoštovanja pravosodja, med drugim v zvezi z naročanjem cepiv proti covidu-19. Poleg tega so predlagatelji komisiji med drugim očitali nezakonito vmešavanje v volitve v Romuniji in Nemčiji.

Von der Leyen je trditve iz predloga označila za lažne, podpisnike iz treh skrajno desnih političnih skupin Evropskega parlamenta pa za teoretike zarot in podpornike ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Proti predlogu nezaupnice komisiji so glasovali trije evropski poslanci iz vrst SDS Romana Tomc, Zala Tomašič in Milan Zver, ki so člani desnosredinske politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), iz katere izhaja tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Njihov strankarski kolega Branko Grims, ki je sprva prispeval podpis pod predlog nezaupnice, kasneje pa ga umaknil, medtem ni glasoval.

Komisijo je podprl tudi Matej Tonin (EPP/NSi), saj je "končno začela uveljavljati politike, ki smo jih obljubili ljudem pred volitvami". Med razlogi za nasprotovanje nezaupnici je naštel trši pristop pri nezakonitih migracijah, odpravljanje birokratskih nesmislov zelene histerije ter odločno zmanjševanje odvisnosti od ZDA na obrambnem in varnostnem področju.

Rušenje komisije v izjemno občutljivih geopolitičnih časih bi bilo čisto politikantstvo, je poudaril.

Proti nezaupnici je prav tako glasoval Marjan Šarec (Renew/Svoboda). EU si po njegovih besedah namreč ne more privoščiti iskanja novega predsednika komisije in celotne komisije nadaljnjega pol leta, saj nas preostali svet že tako prehiteva s svojimi nenehnimi izzivi.

"Glasoval sem racionalno, brez pretirane ljubezni do von der Leyen, temveč z mislijo na usodo EU," je zapisal Šarec in dodal, da morata predsednica komisije in EPP opraviti temeljito refleksijo. 

Njegova strankarska kolegica Irena Joveva je bila medtem vzdržana, saj von der Leynova "zaradi določenih stališč in (nedejanj), med drugim zgrešene politike do genocida v Gazi, tihe podpore avtoritarnim režimom na Zahodnem Balkanu in Bližnjem vzhodu ter njene pretirane centralizacije moči znotraj Evropske komisije" ne uživa njene podpore.

Predsednica mora predlog nezaupnice vzeti kot jasen signal, da na nobeni točki ne more sodelovati s populističnimi in nacionalističnimi skupinami na desni, je dodala poslanka.

Podobno pričakuje Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna), ki je bil prav tako vzdržan. Tako se je odločil, ker predlagatelji iz vrst skrajno desnih strank niso iskreni v svoji kritiki komisije, pač pa želijo institut nezaupnice zlorabiti za doseganje svojih skrajnih ciljev in destabilizacijo celotne Evropske unije.

Obenem je bil kritičen do komisije pod vodstvom von der Leynove, saj njeno delovanje spremljata nepreglednost in zapiranje v ozke kroge izbranih akterjev.

Kot edini od slovenskih evroposlancev, pa tudi poslancev iz vrst politične skupine S&D, je predlog nezaupnice Evropski komisiji podprl Matjaž Nemec (SD). Von der Leynovi je očital dvoličnost glede vojne v Ukrajini in Gazi, retoriko vojne in oboroževanja in ne miru ter spodkopavanje vladavine prava.

Kljub neizglasovani nezaupnici se v Evropskem parlamentu po njegovem mnenju krepi jasen signal, da je med poslankami in poslanci, predvsem pa milijoni državljank in državljanov EU, tudi v Sloveniji, vse več nezadovoljstva z delom aktualne predsednice komisije.

Evropski poslanci so danes s 360 glasovi proti, 175 za in 18 vzdržanimi zavrnili predlog nezaupnice Evropski komisiji, ki so jo vložili skrajno desni poslanci. Ti so ji očitali pomanjkanje preglednosti in spoštovanja pravosodja, med drugim v zvezi z naročanjem cepiv proti covidu-19, pa tudi nezakonito vmešavanje v volitve v Romuniji in Nemčiji.

Druga komisija pod vodstvom nemške političarke iz vrst Evropske ljudske stranke, v kateri položaj komisarke za širitev zaseda Marta Kos, je mandat nastopila 1. decembra lani. Pred tem je konec novembra parlament komisijo potrdil s 370 glasovi za, 282 proti in 36 vzdržanimi.

Tako je bil danes neuspešen tudi 14. predlog nezaupnice Evropski komisiji od leta 1972, ko je bil vložen prvi. Je pa leta 1999 že napoved vložitve predloga nezaupnice odnesla Evropsko komisijo pod vodstvom Luksemburžana Jacquesa Santerja.