Predsednik Pezeškjan sporočil: Iran si ne želi vojne

Izrael je v soboto napadel vojaške objekte v iranskih regijah kot povračilni ukrep za iranske napade, med drugim tudi za skoraj 200 balističnih raket, ki so bile 1. oktobra izstreljene proti Izraelu. V nedeljo je izraelski premier Benjamin Netanjahu poudaril še, da so uspeli ohromiti iransko zračno obrambo in sisteme za proizvodnjo raket. "Resno smo poškodovali iransko obrambno sposobnost proizvodnje raket," je opozoril.

"Napad je bil natančen in močan ter je dosegel svoje cilje," je poudaril Netanjahu na slovesnosti v spomin na žrtve napadov 7. oktobra lani. "Ta režim mora razumeti preprosto načelo: kdor prizadane nas, prizadanemo mi tudi njega."

Uradni iranski viri so sicer javnosti prikazali malce bolj "olepšano" verzijo napada, češ da je bila večina raket prestrežena, tiste, ki pa niso bile prestrežene, naj bi povzročile omejeno škodo na sistemih zračne obrambe. Tudi Ali Hamenej je poudaril, da so bili napadi sicer zelo odmevni. "Oblasti morajo določiti, kako izraelskemu režimu sporočiti voljo iranskega ljudstva ter sprejeti ukrepe, ki bodo služili interesom tega naroda in države."

Pezeškjan se je v večini strinjal s Hamenejem, a je na seji vladi še dodatno poudaril, da si Iran vsekakor ne želi vojne, vendar bodo branili pravice iranskega naroda in države. Ni sicer jasno, ali je s tem predsednik nakazal, da Iran razmišlja o neposrednem vojaškem odgovoru, ali pa bo še okrepil podporo skupinam, kot sta Hezbolah in Hamas. 

Medtem je iranski zunanji minister Abas Aragči obsodil napade in pozval Varnostni svet ZN naj se sestane. "Dejanja izraelskega režima predstavljajo resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti ter dodatno destabilizirajo že tako krhko regijo," je zapisal. "Islamska republika Iran si v skladu z načeli, zapisanimi v Ustanovni listini ZN in mednarodnem pravu, pridržuje pravico do zakonitega in legitimnega odziva na te zločinske napade ob primernem času."

Izraelski napadi so bili sicer nekoliko bolj omejeni, morda tudi zaradi tega, ker so ZDA javno pritiskale, naj ne udari po naftnih ali jedrskih objektih, kar je Tel Aviv očitno tudi upošteval. Iranski zunanji minister naj bi celo prejel "namige" o bližajočem se napadu nekaj ur pred tem, ko se je ta zgodil, piše BBC.