Podpisna slovesnost med ZDA in Iranom v Švici odpovedana

Podpisna slovesnost v Ženevi je odpovedana, saj je bil memorandum o soglasju med vpletenimi stranmi že podpisan na daljavo, je za BBC potrdil pakistanski zunanji minister Išak Dar. S tem je odpadla potreba po uradnem srečanju v Švici.

Sprva naj bi pakistanski premier Šehbaz Šarif zgolj preložil obisk v Ženevi, pogajanja pa naj bi se nadaljevala na tehnični ravni v okviru širšega dogovora. Dvomi o izvedbi dogodka so se pojavili, ko je Šarif zgodaj zjutraj na družbenem omrežju X spremenil objavo in iz nje odstranil del, ki je omenjal uradno slovesnost v Švici.

Čeprav so viri v Pakistanu še dopoldne zagotavljali, da slovesnost ostaja v načrtu, se je to spremenilo. Šarif je memorandum podpisal kot posrednik, s podporo Katarja kot somediatorja.

Ameriški podpredsednik JD Vance je danes zvečer na novinarski konferenci povedal, da je obisk Švice zaradi dogovora z Iranom še vedno v igri, dodal pa je, da ne ve točno kdaj.

Pravi, da so pogajanja zelo tehnična, zato je pomembno, da so ljudje na terenu in se poglobijo v "bistvene podrobnosti" pogovorov. Meni, da se bo ta tehnični del pogajanj začel konec tedna.

"Menimo, da se bodo ta tehnična pogajanja začela nekje konec tedna," pravi.

Predstavniki ZDA in Irana naj bi se tako še vedno sestali v Švici na nadaljnjih pogovorih.

ZDA, Iran in njune zaveznice v skladu s prvo točko memoranduma razglašajo takojšnjo in trajno prekinitev vojaških operacij na vseh frontah, vključno z Libanonom. Hkrati se zavezujejo, da ne bodo sprožili novih vojn oziroma vojaških operacij drug proti drugemu ter da bodo zagotovili ozemeljsko celovitost in suverenost Libanona.

Državi sta se glede na drugo točko tudi dogovorili, da bosta spoštovali suverenost in ozemeljsko celovitost druga druge ter se vzdržali vmešavanja v notranje zadeve.

Takoj po podpisu memoranduma bodo ZDA v skladu s četrto točko začele odpravo pomorske blokade iranskih pristanišč, ki jo bodo v celoti odpravile v 30 dneh. V tem času bo število plovil, ki jim bodo ZDA dovolile dostop do iranskih pristanišč, sorazmerno s prometom, ki ga bo Iran ponovno vzpostavil v Hormuški ožini.

ZDA so se tudi zavezale, da bodo v 30 dneh po sklenitvi končnega sporazuma umaknile svoje sile iz bližine Irana. Končni sporazum bosta sicer strani sklenili v največ 60 dneh, a lahko rok v skladu s tretjo točko tudi podaljšata.

Teheran bo medtem po svojih najboljših močeh poskrbel za varen in brezplačen prehod trgovskih plovil za obdobje 60 dni med Perzijskim zalivom in Omanskim morjem. Promet trgovskih plovil bo stekel nemudoma, ob upoštevanju potrebe po razminiranju območja in odstranitvi drugih ovir, določa peta točka.

Iran bo tudi vzpostavil dialog z Omanom, da bi v sodelovanju z zalivskimi državami oblikoval prihodnjo upravo Hormuške ožine.

ZDA bodo v skladu s šesto točko memoranduma z regionalnimi partnerji pripravile načrt za obnovo in gospodarski razvoj Irana v vrednosti najmanj 300 milijard dolarjev. Mehanizem za izvajanje načrta bo določen v končnem sporazumu. Po poročanju britanskega BBC to sicer ne pomeni, da bodo ZDA tudi finančno sodelovale pri izvajanju načrta.

Sedma, deseta in enajsta točka memoranduma določajo, da bodo ZDA s končnim sporazumom v dogovorjenem času odpravile vse gospodarske sankcije proti Iranu, se zavezale, da bodo omogočile uporabo zamrznjenih sredstev in premoženja Irana ter od podpisa memoranduma do odprave sankcij izdajale izjeme za izvoz iranske nafte, naftnih derivatov in drugih povezanih storitev, vključno z bančnimi transakcijami.

Iran se je v osmi točki zavezal, da ne bo pridobil ali razvil jedrskega orožja. Strani sta se tudi dogovorili, da bosta rešili vprašanje iranskega obogatenega urana v skladu z mehanizmom, o katerem se bosta še dogovorili, pri čemer bo minimalna uporabljena metodologija razredčenje zalog urana pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo.

Do končnega sporazuma bo Iran v skladu z deveto točko ohranjal status quo glede svojega jedrskega programa. ZDA pa ne bodo uvedle novih sankcij in ne bodo razporedile dodatnih sil v regijo.

Zadnje tri točke med drugim določajo, da bo vzpostavljen mehanizem za spremljanje uspešnega izvajanja memoranduma o soglasju in prihodnjega končnega sporazuma, ki bo tudi potrjen z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta ZN.

Vendar pa vprašanje iranskega jedrskega programa, ki ga ZDA navajajo kot glavni razlog za konflikt, ostaja predmet nadaljnjih pogajanj v 60-dnevnem obdobju, ki ga bo mogoče po potrebi podaljšati.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki je sporazum podpisal v Franciji med vrhom skupine G7, je predlog zagovarjal z besedami, da bo preprečil "gospodarsko katastrofo", navaja BBC. Ob tem je opozoril, da bodo ZDA "silovito bombardirale Iran", če v tem času ne bo dosežen dokončni sporazum.

Dokument je v sredo podpisal tudi iranski predsednik Masoud Pezeshkian, so po navedbah BBC-ja potrdili v Teheranu. Predsednik iranskega parlamenta in glavni pogajalec Mohammad Bagher Ghalibaf je za državne medije dejal, da njegovo nezaupanje do ZDA ostaja in da ima Iran "prst na sprožilcu". "Če sovražnik ne razume jezika razuma, bomo znova spregovorili z jezikom moči," je povedal državni tiskovni agenciji.

Pakistanski premier Šehbaz Šarif, čigar država je posredovala pri pogajanjih med stranema, je zagotovil, da dogovor s tem stopa v veljavo. "Kot prvi korak bo islamska republika Iran takoj znova odprla Hormuško ožino, ZDA pa bodo takoj odpravile pomorsko blokado," je zapisal na omrežju X.

V skladu z dogovorom se tudi končujejo vsi spopadi, vključno z Libanonom. Iran je pristal še na razredčenje svojega visoko obogatenega urana, medtem ko je odprava sankcij vezana na končen dogovor o iranskem jedrskem programu, za katerega dogovor predvideva 60 dni časa. ZDA naj bi tudi sprostile zamrznjena iranska sredstva, kot omenjeno, bo vzpostavljen tudi 300 milijard dolarjev vreden sklad za obnovo Irana.

Z dogovorom se končuje vojna v regiji, ki sta jo 28. februarja z napadi na Iran sprožila ZDA in Izrael. Iran je odgovoril z izstreljevanjem raket in dronov na okoliške države in zaprl Hormuško ožino, ki je zaradi količine energentov, ki potujejo prek nje, ključna morska pot za svetovno gospodarstvo. ZDA so se odzvale z blokado iranskih pristanišč.

V skladu s prvotnimi načrti naj bi dogovor danes ali v petek podpisala še glavni iranski pogajalec Mohamed Bager Galibaf in ameriški podpredsednik JD Vance. Po navedbah Irana sedaj tovrstna uradna slovesnost ni več potrebna. Pakistanski premier Šarif je po drugi strani dejal, da se bo ta kljub temu v petek odvila v Švici, nakar se bodo začeli tehnični pogovori med stranema. Tudi v Bernu so potrdili, da je v petek predvideno prvo srečanje ameriških in iranskih predstavnikov v okviru pogajanj o izvajanju sporazuma med ZDA in Iranom.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je danes pozdravil dogovor za končanje vojne med ZDA in Iranom. Dejal je, da gre za "zgodovinski dokument" in "sporočilo močnega Irana, da bo mir uresničen ob vzajemnem spoštovanju".

"Islamska republika Iran se je vedno trdno zavzemala za svetovni mir, hkrati pa ohranjala svoje dostojanstvo in neodvisnost ter se zavzemala za napredek in regionalno sodelovanje," je Pezeškian še zapisal v objavi na omrežju X, ki ji je priložil celotno besedilo podpisanega sporazuma.

V dokumentu, ki ga je objavil Pezeškian, je poleg podpisov predsednikov Irana in ZDA, ki sta dogovor podpisala v sredo, videti tudi podpis pakistanskega premierja Šehbaza Šarifa, čigar država je posredovala pri pogajanjih med stranema. Šarif je danes tudi zagotovil, da dogovor s tem stopa v veljavo.

V skladu z dogovorom se končujejo vsi spopadi na Bližnjem vzhodu, vključno z Libanonom. Iran je pristal še na razredčenje svojega visoko obogatenega urana, medtem ko je odprava sankcij vezana na končen dogovor o iranskem jedrskem programu, za katerega dogovor predvideva 60 dni časa. ZDA naj bi tudi sprostile zamrznjena iranska sredstva, vzpostavljen pa bo še 300 milijard dolarjev vreden sklad za obnovo Irana.

Z dogovorom se končuje vojna v regiji, ki sta jo 28. februarja z napadi na Iran sprožila ZDA in Izrael.

Tisti, ki menijo, da dogovor o končanju vojne ni dovolj strog do Irana, so ljubosumni, neumni ali pa slabi ljudje, je danes sporočil ameriški predsednik Donald Trump. S tem se je odzval na kritike dogovora, tudi s strani nekaterih republikancev, ki mu med drugim očitajo popuščanje v pogajanjih.

"Ti bedaki, ki mislijo, da nisem bil dovolj strog do Irana, medtem ko je borza pravkar dosegla REKORDNO VISOKO RAVEN, cene nafte pa padajo, so bodisi ljubosumni, slabi ljudje ali pa neumni," je na omrežju Truth Social zapisal Trump.

Ameriški predsednik je bil že v sredo, na dan, ko je z iranskim kolegom Masudom Pezeškianom podpisal dogovor, oster do kritikov dogovora, jih označil za neumne in opozoril, da bi podaljšanje vojne vodilo do večje svetovne gospodarske nestabilnosti, poroča bruseljski portal Politico.

"Ni niti ene države, ki bi prišla k nam in rekla prosim, še naprej jih bombardirajte (...). To pravijo neumni ljudje," je dejal ob zaključku vrha skupine G7 v Franciji.

Izjave Trumpa sledijo številnim kritikam dogovora, ki so jih izrekli tudi nekateri republikanci.

Nekdanji podpredsednik ZDA Mike Pence je denimo opozoril, da dogovor ne vsebuje nobene prave zaveze k razgradnji iranskega jedrskega programa ali k "prenehanju podpore njegovim terorističnim proksijem", poroča britanski BBC.

Tudi republikanski senator Bill Cassidy meni, da jedrske ambicije Irana niso bile omejene. Opozoril je, da je bil pred vojno Iran tarča obsežnih sankcij, da je bila Hormuška ožina odprta, 13 ameriških vojakov pa še živih. "Zdaj je 13 Američanov mrtvih, družine so na bencinskih črpalkah plačale milijarde, sankcije bodo odpravljene, bombardiranje se je ustavilo. To je najhujša zunanjepolitična napaka v zadnjih desetletjih," je dodal.

Republikanski senator Ted Cruz je medtem dejal, da so nekateri elementi dogovora nepremišljeni, republikanski senator Lindsey Graham pa je izrazil zaskrbljenost, ker se mu zdi, da ima Iran drugačen pogled na dogovor kot ameriška pogajalska ekipa, poroča britanski Guardian.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je pripravljena pomagati opredeliti konkretne korake pri izvajanju sporazuma med Iranom in ZDA, je danes sporočil generalni direktor IAEA Rafael Grossi. V skladu z dogovorom naj bi namreč Iran med drugim pod nadzorom IAEA razredčil svoje zaloge obogatenega urana.

"Zdaj je na nas, da se usedemo z našimi ameriškimi in iranskimi kolegi ter začnemo oblikovati konkretne ukrepe, ki jih bo treba sprejeti," je sporočil Grossi.

V skladu z osmo točko sporazuma med Iranom in ZDA, ki sta ga v sredo podpisala predsednika obeh držav, se je Teheran zavezal, da ne bo pridobil jedrskega orožja. Pristal je tudi na razredčenje svojih zalog obogatenega urana, pri čemer bo minimalna uporabljena metodologija razredčenje pod nadzorom IAEA.

"To je zelo zapletena operacija in ni skrivnost, zato bomo morali biti zelo, zelo natančni," je pojasnil prvi mož IAEA, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Po njegovih besedah je izid odvisen od politične volje vpletenih strani. "Vse je mogoče, ko se obe strani odločita, da želita, da se nekaj stori," je dodal.

IAEA ocenjuje, da je imel Iran junija lani - v času 12-dnevne vojne z Izraelom in ZDA - 440 kilogramov urana, obogatenega na 60 odstotkov, kar je blizu ravni, potrebne za izdelavo jedrske bombe. Zatem so iranske oblasti prekinile sodelovanje z IAEA in njenim inšpektorjem prepovedale vstop v državo, ki ima skupno 22 jedrskih objektov.

V zadnjih mesecih je Teheran dovolil le en inšpekcijski pregled, in sicer v jedrski elektrarni Bušer. Svet guvernerjev IAEA je pred dobrim tednom dni sprejel resolucijo, ki od njega zahteva takojšnje razkritje informacij glede zalog urana in jedrskih objektov.

Tanker z utekočinjenim zemeljskim plinom, ki pluje pod francosko zastavo, je danes zapustil Perzijski zaliv in preplul Hormuško ožino, izhaja iz podatkov platforme za sledenje. Tanker je ožino preplul po podpisu sporazuma o koncu vojne med ZDA in Iranom, ki je utrl pot ponovnemu odprtju te ključne plovne poti za energente iz držav Bližnjega vzhoda.

Tanker Mraikh, ki je v lasti hčerinske družbe norveškega podjetja Knutsen OAS Shipping, je prvo tovrstno plovilo pod francosko zastavo, ki je preplulo ožino od začetka konflikta 28. februarja, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Prevažal je 76.535 ton utekočinjenega zemeljskega plina, ki ga je natovoril v Katarju in je bil namenjen v pristanišče Qasim v Pakistanu, izhaja iz podatkov platforme MarineTraffic, ki jo upravlja podatkovno podjetje Kpler in sledi tovornim ladjam.

Ladja se je začela premikati zgodaj zjutraj po lokalnem času, približno ob enakem času, ko je bila objavljena novica, da je Trump podpisal memorandum, s katerim se je Teheran zavezal k takojšnjemu ponovnemu odprtju ožine.

Po podatkih Kplerja je od začetka konflikta zaliv s tovorom zapustilo le 15 ladij za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina, vključno z Mraikhom. Vse so prevažale bodisi katarski utekočinjeni zemeljski plin bodisi utekočinjeni zemeljski plin iz Združenih arabskih emiratov.

Podpredsednik ZDA JD Vance je danes novinarjem v Beli hiši razlagal sporazum o miru z Iranom, ki je v ZDA deležen ostrih kritik.

"Rekel bi, da se je 60-dnevno obdobje uradno začelo danes, saj sporazum velja od srede," je izjavil Vance. Dodal je, da je ameriška vojska po podpisu memoranduma o razumevanju že začela spuščati iranske ladje skozi svojo pomorsko blokado.

"Centralno poveljstvo je več kot 12 ladjam dovolilo prečkati našo pomorsko blokado, s čimer izpolnjujemo tudi naš del sporazuma v njegovi začetni fazi," je dejal in dodal, da tudi Iranci že drugo noč zapored niso streljali na nobeno ladjo v Hormuški ožini.

Vance, za katerega je Trump na vrhu G7 v Franciji dejal, da bo kriv, če zadeve ne bodo šle po načrtih, je dejal, da bo morda ta konec tedna odpotoval na pogajanja z Iranom v Švico, vendar to še ni gotovo.

"Menimo, da se bodo ta tehnična pogajanja začela ta konec tedna. To je še vedno načrt, vendar se lahko spremeni," je dejal podpredsednik ZDA.

Branil je tudi določilo sporazuma o 300 milijardah dolarjev za obnovo Irana. "Kot vsi veste, je del tega memoranduma o soglasju, ki je bil po mojem mnenju najbolj napačno predstavljen v nekaterih medijih, ideja, da Iranci dobijo vse te ugodnosti. Slišali boste govorice o 300 milijardah dolarjev, ali 24 milijardah dolarjev, ali tej ali oni številki. Preprosto dejstvo pa je, da je edini način, da Iranci dobijo katerakoli sredstva ta, da v celoti izpolnijo določila," je dejal Vance. Zatrdil je še, da od 300 milijard dolarjev ZDA ne bodo prispevale niti centa.

Vance je že v ponedeljek za CBS dejal, da bodo sredstva za 300-milijard dolarjev vreden sklad prispevale zalivske države. Danes je medije na novinarski konferenci pozval, naj poročajo pošteno, da ZDA Iranu ne bodo dale denarja, Iran pa bo imel gospodarske koristi le, če izpolni svoje obveznosti, navaja Fox News.

Obregnil se je tudi ob kritike v Izraelu, od koder prihajajo najostrejše kritike sporazuma z Iranom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Če bi bil v kabinetu izraelske vlade, verjetno ne bi napadal edinega močnega zaveznika, ki mi je še ostal na vsem svetu. Morajo se zbuditi in uvideti realnost," je dejal Vance, ki je bil do 28. februarja letos, ko se je začela izraelsko-ameriška vojna proti Iranu, odločno proti vojni z Iranom.

Evropska unija bi se morala bolj aktivno vključiti v prizadevanja za umiritev razmer na Bližnjem vzhodu, je danes ob prihodu na vrh EU v Bruslju dejal premier Janez Janša. Priložnost za to vidi predvsem v Libanonu.

Kot je povedal Janša, je bila EU v zadnjih prizadevanjih za umiritev napetosti med ZDA, Izraelom in Iranom "več ali manj ob strani". Zdaj priložnost vidi predvsem v dogajanju v Libanonu, kjer bi se morala unija po njegovem mnenju bolj aktivno vključiti v umirjanje napetosti.

"Nekaj korakov v to smer je bilo narejenih," je dejal in spomnil na nedavno podporo libanonski vojski iz evropskega mirovnega instrumenta (EPF) v višini 100 milijonov evrov.

Libanonsko vojsko je treba namreč po premierjevem mnenju okrepiti, da bodo Libanonci suvereno obvladovali svoje ozemlje.

"Jaz mislim, da je to ena od ključnih stvari, ki lahko pripelje do tega, da ne bodo rakete več letele na Izrael in da Izrael ne bo vračal za te napade. In tukaj je manevrski prostor, ki ga lahko Evropska unija izkoristi," je poudaril.

V sredo podpisani dogovor o končanju vojne med ZDA in Iranom namreč po Janševi oceni kaže, da je dogajanje v Libanonu za ZDA "neka vzporedna stvar".

Dogajanje na Bližnjem vzhodu je ena od osrednjih tem dvodnevnega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, ki je za premierja Janšo prvo, odkar je znova prevzel položaj. Razpravljali bodo predvsem o vlogi EU pri ohranjanju oziroma nadaljnji umiritvi napetosti v regiji, potem ko sta Teheran in Washington po več kot treh mesecih spopadov v sredo podpisala dogovor o končanju vojne.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Modžtaba Hamenej je danes sporočil, da je odobril sporazum Irana z ZDA o koncu vojne na Bližnjem vzhodu, čeprav ima "drugačno mnenje", a podrobnosti ni navedel. Napovedal je, da se bodo prihodnja pogajanja z ZDA odvijala neposredno na štiri oči, a dodal, da to ne pomeni, da bo Teheran sprejel stališča Washingtona.

"Načeloma sem imel drugačno mnenje, vendar sem dal soglasje zaradi zaveze, ki mi jo je dal spoštovani (iranski) predsednik kot predsednik vrhovnega sveta za nacionalno varnost, da bo zaščitil pravice iranskega naroda in uporniške fronte," je Hamenej poudaril v sporočilu, ki so ga prebrali na iranski televiziji.

Sam se od začetka konflikta, ki se je 28. februarja začel z napadi ZDA in Izraela na Iran ter v katerih je bil ubit njegov predhodnik in oče Ali Hamenej, še vedno ni pojavil v javnosti. To je bil njegov prvi odziv na sporazum med Iranom in ZDA o koncu vojne, ki sta ga v sredo podpisala ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masud Pezeškian.

"Jasno je, da pogajanja, ki bodo v prihodnosti potekala na štiri oči, ne pomenijo sprejetja sovražnikovega stališča," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodal Hamenej.

Po njegovih navedbah je Trump "uporabil vse mogoče vzvode", da je "iz obupa" zagotovil sklenitev sporazuma in v govoru še poudaril, da je od Pezeškiana prejel zagotovila glede sporazuma, češ da ta ne bo sprejet, "če bo ameriška stran postavljala pretirane zahteve".

Z dogovorom se končuje vojna na Bližnjem vzhodu, v sklopu katere je Iran na ameriško-izraelske napade odgovoril z izstreljevanjem raket in dronov na okoliške države in zaprl Hormuško ožino, ki je zaradi količine energentov, ki potujejo prek nje, ključna morska pot za svetovno gospodarstvo. ZDA so se odzvale z blokado iranskih pristanišč.

V skladu z dogovorom se končujejo vsi spopadi, vključno z Libanonom. Iran je pristal še na razredčenje svojega visoko obogatenega urana, medtem ko je odprava sankcij vezana na končen dogovor o iranskem jedrskem programu, za katerega sporazum predvideva 60 dni časa. ZDA naj bi tudi sprostile zamrznjena iranska sredstva, vzpostavljen pa bo še 300 milijard dolarjev vreden sklad za obnovo Irana.

Ameriški predsednik Trump, ki je danes zavrnil kritike nedavno doseženega sporazuma z Iranom, je na svojem družbenem omrežju Truth Social nadaljeval z obrambo sporazuma, ki ga poleg demokratov in Izraela kritizirajo tudi republikanci. Med drugim je zagotovil, da ZDA Iranu ne bodo plačale 300 milijard dolarjev.

"ZDA Iranu ne bodo izplačale 300 milijard dolarjev. To so lažne novice! Za ZDA to pomeni le uspeh, nižje cene nafte in zmago. Poglejte si borzo," je zapisal predsednik ZDA. Demokrate je pri tem znova označil za "butaste" in jih obtožil širjenja propagande.

Med kritiki v ZDA najbolj izstopa ravno omenjenih 300 milijard dolarjev, čeprav člani Trumpove vlade ponavljajo, da jih bodo plačale zalivske države.

Razlog za to je tudi, da je Trump redno kritiziral jedrski sporazum z Iranom, sklenjen leta 2015 v času nekdanjega predsednika Baracka Obame, češ da je vključeval "vreče denarja" za Iran. Del Obamovega sporazuma, od katerega je Trump leta 2018 enostransko odstopil, je bilo namrev tudi vračilo 1,7 milijarde dolarjev iranskih sredstev, ki so bila v ZDA zamrznjena še iz časa pred islamsko revolucijo leta 1979.

Trumpova vlada kot uspeh vojne in pogajanj razglaša tudi ponovno odprtje Hormuške ožine. Ta je bila pred vojno odprta in jo je bilo mogoče prečkati brez plačila, po ameriško-izraelskih napadih pa je Iran ožino zaprl, tja postavil morske mine in začel zaračunavati pristojbine za prečkanje.

Trenutni 60-dnevni rok za pogajanja o končnem sporazumu določa, da bo ožino vsaj za zdaj mogoče prečkati brez plačila, vendar pa so Iranci že napovedovali, da ne bodo zaračunavali za sam tranzit, bodo pa zahtevali plačilo za pomorske storitve v ožini in zavarovanje.

Sporazum tudi ne omenja iranskih raketnih zmogljivosti. Te so najbolj občutile zaveznice ZDA v Perzijskem zalivu, ki bodo glede na sporazum in Trumpove trditve sedaj plačale za obnovo Irana po vojni.

Memorandum o razumevanju vsaj v teoriji predvideva tudi postopen umik vseh sankcij proti Iranu, prav tako ne omenja iranske podpore skrajnim organizacijam na Bližnjem vzhodu, ki jo je kot eno ključnih točk izpostavljal Izrael.

Memorandum o razumevanju, ki je končal sedanje spopade, vsebuje obljubo Teherana, da si ne bo nikoli prizadeval za pridobitev ali razvoj jedrskega orožja.

Republikanci, ki so leta kritizirali Obamov sporazum, si Trumpa ne upajo odkrito kritizirati, vendar pa so do sporazuma večinoma zadržani.

Sporazum sta sicer med drugim kritizirala republikanska senatorja Bill Cassidy in Ted Cruz, vodja republikanske senatne večine John Thune pa je bil previdno zadržan in želi, da bi ga vlada potrdila v kongresu. Pri tem je omenil vprašanja glede iranskega raketnega in jedrskega programa ter podpore skrajnim skupinam.

Za demokrate medtem ni dvoma, da je bila vojna predraga in popolnoma nepotrebna, zlasti glede na izid, ki da pomeni le povratek v stanje pred začetkom vojne.

Obama je še pred objavo podrobnosti sporazuma izjavil, da močno dvomi, da bo ta prinesel kakšen napredek v primerjavi s sporazumom, sklenjenim pod njegovo vlado, pri katerem so sodelovale vse stalne članice Varnostnega sveta ZN, Nemčija in EU.