Predsednika ZDA najbolj skrbi varovanje spornih spomenikov

Italijanski pomorščak že dolgo ni več heroj, ki je "odkril" Ameriko, njegovo dediščino so zatemnila spoznanja o nasilju in zasužnjevanju prvotnih prebivalcev ter njihovem prisilnem prekrščevanju v katoliško vero, povrh pa je seboj  prinesel vrsto nalezljivih bolezni, ki so zdesetkale cela plemena. Zato so bili njegovi spomeniki tarča protestov še pred sedanjim požarom, ki ga je zanetila nasilna smrt temnopoltega Georga Floyda v Minnesoti. Nekatere zvezne države so Kolumbov dan, ki je leta 1971 postal državni praznik, že posvetile prvotnim prebivalcem celine in ne več mornarju iz Genove. Tudi oblasti v Baltimoru niso bile preveč vznemirjene, tiskovni predstavnik župana je dejal, da "poteka nacionalno in globalno prevrednotenje nekaterih spomenikov, saj imajo različen pomen za različne ljudi".

Združene države so priča naraščajoči podpori gibanju Temnopolta življenja so pomembna. Vse od tragične smrti Trayvona Martina na Floridi pred osmimi leti se javno mnenje o rasni pravičnosti pomika na levo, smrt Floyda je ta prehod samo še pospešila. Na ulicah so se temnopoltim pridružili beli Američani, korporacije, športna tekmovanja in kulturne ustanove pa družno izražajo solidarnost s temnopoltimi v boju proti sistemskemu rasizmu. Celo zakonodajalci v južnjaškem Mississippiju so se strinjali, da je čas za umik simbola konfederacije z njihove državne zastave. Sporočilo ni prišlo le do Bele hiše, kjer je Trump obžaloval izganjanje konfederacijske zastave.

Njegovi tviti niso naključni izbruhi, samo v zadnjih dveh tednih je objavil video, v katerem njegov podpornik vpije "bela moč", napovedal pregled pravil, ki prepovedujejo rasno razlikovanje pri stanovanjski politiki v predmestjih, pri čemer je dejal, da bi ta imela "uničujoč učinek" na te (bele) skupnosti, ter izraz Temnopolta življenja so pomembna označil za "simbol sovraštva". Tiskovna predstavnica Bele hiše Kayleigh McEnany nato s hudo retorično gimnastiko skuša odvzeti ostrino njegovim izjavam in jim dati nekakšen nevtralen, predsedniški pomen. Toda predsednik z njimi načrtno spodbuja strah in negotovost belih Američanov in se skuša predstaviti kot zaščitnik starega reda.

Bitka za Coquille

Predsednik cilja na takšno publiko, kot se je v soboto zbrala v Gettysburgu, ko se je po družbenih medijih razširilo lažno sporočilo, da naj bi na prizorišču velikega spopada državljanske vojne skrajna levica zažigala ameriške zastave. Več sto belih pripadnikov različnih milic je prišlo oboroženih do zob, družbo so jim delali protestniki iz desnih in skrajno desnih skupin. Močno jih je zmotila majica Temnopolta življenja so pomembna, zato so obstopili Američana, ki jo je nosil, ob vse bolj grobem zmerjanju pa so ga pripadniki ministrstva za domovinsko varnost pospremili iz sovražnega kroga.
 

Trump – z roko v roki s konservativno televizijo Fox News – pridno spodbuja strah pred skrajno levico, ki naj bi jo predstavljala skupina antifa. Posledice je občutila peščica prebivalcev podeželskega kraja Coquille v Oregonu, ko je pripravila proteste v podporo pravicam temnopoltih. Hitro so se razširile govorice, da prihajajo trije avtobusi razgrajačev antife, zato je šerif oborožil vse svoje namestnike, pripeljali so oklepni avto, pridružilo se jim je še dvesto krajanov, mnogi z orožjem. Celo šerif sosednjega okrožja je pozval k previdnosti in dejal, da "imamo tudi veliko lokalnih fantov, s puškami, ki bodo zaščitili krajane".

Bitke za Coquille nikoli ni bilo, ker so bile tudi te govorice lažne, toda v vse bolj razklani državi je takšna histerija vse bolj nevarna. V zvezni državi Washington so rasno mešano družino, ki je taborila v kampu blizu podeželskega kraja Forks, osumili, da so del anfite. Zato so očeta, mamo, 16-letno hčerko in babico zasledovali štirje avtomobili skrbnih krajanov, nekateri so bili oboroženi, nato pa so posekali drevo, da niso mogli zapustiti kampa. Rešili so jih šele štirje srednješolci, ki so razžagali drevo, šerifov pomočnik pa jih je pospremil na varno.

Predsednik države praznika ni izrabil, da bi pomiril takšne strahove, ampak jih je še spodbujal s trditvami o "novem skrajno levem fašizmu". Za dobro mero pa je dodal še izvršni ukaz o ustanovitvi Nacionalnega vrta ameriških heroje, nekakšni varni hiši za spomenike, ki niso več primerni za javne prostore. V njem bi zatočišče dobili tudi generali konfederacije, saj po Trumpovih besedah njihovo odstranjevanje "črni naše heroje, briše naše vrednote in indoktrinira naše otroke". V ukazu je določena tudi desetletna zaporna kazen za poškodovanje zveznega spomenika.

Bedenje nad brazilskim Jezusom

Da ne gre samo za prazno besedičenje, je pokazalo petkovo poročilo CNN o posebnih enotah ministrstva za domovinsko varnost, ki naj bi bile razporejene v več mestih, da zaščitijo sporne spomenike. Hkrati je ministrstvo oznanilo ustanovitev nove enote, ki se bo ves čas ukvarjala z zaščito spomenikov in spominskih obeležij. Predsednikova volilna kampanja pa je šla tako daleč, da je na družbenih medijih objavila oglase z znamenitim kipom Jezusa iz Ria de Janeira in besedami, da bo Trump pred vandali zaščitil tudi njega.

Kako bodo to storili v tuji državi, ni čisto jasno, toda sporočila sedanjega predsednika in njegove kampanje že dolgo ne stavijo na razumske razlage, pač pa na močna čustva, ki zasenčijo razmišljanje. Po besedah Anne Applebaum iz časnika The Atlantic ima Trumpova politična miselnost, utelešena v geslu Naredimo Ameriko spet veliko, ravno nasprotni učinek, "Ameriko spreminja v ’usrane luknje’, ki se jih tako boji". Ko se država spopada z izjemno hudo zdravstveno krizo, se ubada s spomeniki, "njegov brezumen nacionalizem pa je povzročil, da Američani niso več dobrodošli v Evropi in v Mehiki".