"Ukrajina predlaga končanje te vojne prek neposrednega dialoga med nami – in vami. Predlagam srečanje," je v pismu, ki ga je objavil njegov urad v Kijevu, zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Poudaril je, da bi morala voditelja neposredno razpravljati o ključnih vprašanjih vojne.
"Vidimo, da so ZDA v celoti osredotočene na vprašanje Irana, in narobe bi bilo, če bi preprosto čakali, da se vojna v Evropi ponovno vrne v središče njihove pozornosti," je v predlogu še zapisal Zelenski.
Znova je izključil Kijev in Moskvo kot prizorišči morebitnih pogovorov ter namesto tega kot možne lokacije predlagal Švico, Turčijo ali "državo v arabskem svetu".
Pismo je bilo objavljeno v času, ko je Vladimir Putin imel konferenco za tuje novinarje ob robu Mednarodnega gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu. Putin je novinarjem sprva sicer dejal, da je pripravljen na dogovor z Ukrajino, a ponovil zahtevo, da Rusija pridobi popoln nadzor nad vzhodnima regijama Doneck in Lugansk. Ukrajina sicer vseskozi odločno zavrača, da bi Rusiji odstopila kateri koli del svojega ozemlja.
Kot prvi korak k miru je Zelenski predlagal prekinitev ognja vzdolž sedanje frontne črte, kar bi nadzorovale ZDA. Temu bi lahko sledila izmenjava vseh vojnih ujetnikov ter vrnitev civilistov in otrok, ki so bili po navedbah Kijeva med vojno odpeljani iz Ukrajine.
Zelenski je v pismu tudi omenil, da bi morali v pogajanjih sodelovati predstavniki Evrope in ZDA ter morebiti delovati kot poroki za kakršen koli sporazum.
Predstavnik Kremlja za odnose z javnostmi Dmitrij Peskov je povedal, da Putin ve za pismo, da pa se mora z vsebino še podrobneje seznaniti. "Predsednik Putin je dejal, da lahko Zelenski pride v Moskvo, če se želi pogovarjati," je dejal novinarjem v Sankt Peterburgu.
Nato pa se je na odprto pismo Zelenskega odzval tudi ruski predsednik. V svojem govoru na Mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu je Putin srečanje z Zelenskim zavrnil. Dejal je, da v tem ne vidi smisla. "Potrebujemo sporazume z dolgoročno, zgodovinsko perspektivo," je dodal.
V odzivu na odgovor Putina Zelenski meni, da ruski predsednik s tem izbira vojno. "Žal ruska stran spet izbira vojno – vsi so slišali današnji odgovor. Šibek odgovor. Preprosto noče končati vojne," je sporočil ukrajinski predsednik.
Predstavniški dom kongresa kljub nasprotovanju Bele hiše potrdil pomoč Ukrajini
Predstavniški dom ameriškega kongresa je sinoči z 226 glasovi proti 195 potrdil predlog zakona o pomoči Ukrajini in uvedbi novih sankcij proti Rusiji, pri čemer je z demokrati glasovalo tudi 18 republikancev. Predlog zakona mora sedaj potrditi še senat. A tudi če ga bo potrdil, predlog ne bo imel zadostne večine proti predsednikovemu vetu, ki ga je Bela hiša že napovedala.
Bela hiša je po glasovanju v predstavniškem domu namreč sporočila, da predlog spodkopava mirovna prizadevanja Donalda Trumpa in da ga bo predsednik zavrnil, poroča Fox. Tudi zaradi tega, ker naj bi nove sankcije proti Rusiji povzročile kaos v svetovnem gospodarstvu.
Predlog zakona znova potrjuje ameriško podporo Ukrajini in zvezi Nato, zagotavlja 1,5 milijarde dolarjev neposredne pomoči Ukrajini in še za osem milijard dolarjev posojil. Poleg tega podaljšuje program Pentagona za nabavo orožja in vojaške opreme za Ukrajino.
Predlog prav tako poziva članice Nata, naj svoje obrambne izdatke povečajo na dva odstotka letnega BDP, čeprav je že dogovorjeno, da se bo poraba povišala na pet odstotkov BDP do leta 2035.
"To je naš Churchillov trenutek ali naš Chamberlainov trenutek. Za božjo voljo, izbrati želim Churchilla in ta predstavniški dom naj raje izbere Churchilla," je med razpravo v podporo predlogu dejal republikanec Don Bacon.
Govoril je o britanskih premierjih Nevillu Chamberlainu, ki je z Adolfom Hitlerjem podpisal sporazum o predaji Češkoslovaške nacistični Nemčiji, in Winstonu Churchillu, ki je Veliko Britanijo povedel do zmage nad nacizmom.
Trump je pred tem v odgovoru na novinarsko vprašanje dejal, da bi bilo neposredno srečanje predsednikov Ukrajine in Rusije odlično.
"Veseli me, da morda razmišljata o srečanju. Mislim, da smo k temu veliko prispevali. Mislim, da bi bilo odlično, če bi se srečala. ... Oba bosta morala sprejeti kompromise. Jaz sem predlagal te kompromise in veste, pri tem smo imeli veliko zaslug," je predsednik ZDA dejal v Ovalni pisarni.
Washington od lani pritiska tako na Rusijo kot na Ukrajino, naj dosežeta dogovor o vojni, ki se je začela z obsežno rusko invazijo februarja 2022. Vendar so ameriška diplomatska prizadevanja izgubila zagon, ko se je pozornost Washingtona preusmerila na Iran.
Putin: Rusko gospodarstvo se ni sesulo
Rusko gospodarstvo, ki je od začetka invazije na Ukrajino podvrženo obsežnim sankcijam Zahoda, se ni sesulo, pa je danes zatrdil ruski predsednik Putin, a hkrati priznal, da se je gospodarska rast nekoliko upočasnila.
"Seveda slišimo kritike z vseh strani, da se je vse sesulo /.../. Spustili smo se na isto raven, na kateri so države evroobmočja živele v zadnjih nekaj letih," je na gospodarskem forumu SPIEF v Sankt Peterburgu dejal Putin.
Dodal je, da Rusija stremi k "suverenemu gospodarstvu" in izrazil prepričanje, da si bo to kmalu opomoglo. V svojem nagovoru je tudi nakazal, da bi se ruski proračunski primanjkljaj letos lahko še povečal.
Po mnenju Putina se Zahod tudi z uvedbo sankcij proti Moskvi ne drži mednarodnih pravil trgovanja.
"Ko je bilo to zanje koristno, so promovirali Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) in njene ideje ter vabili druge države k sodelovanju. Ko pa je Zahod začel izgubljati v konkurenčnem boju, so splošna, univerzalna trgovinska pravila /.../ postala nezanimiva," je dejal.
Rusko gospodarstvo se od začetka invazije na Ukrajino vse bolj podreja vojnim potrebam in je izpostavljeno ogromnemu pritisku obsežnih sankcij Zahoda. Rast cen, višanje davkov in zadolževanje so prizadeli mnoge v državi. Ukrajina medtem krepi napade na rusko energetsko infrastrukturo, s čimer ogroža najpomembnejši ruski vir prihodkov.
Rusija in Ukrajina izmenjali po 185 vojnih ujetnikov
Rusija in Ukrajina sta sicer danes izmenjali po 185 vojnih ujetnikov, kar sta potrdila tako rusko obrambno ministrstvo, kot ukrajinski predsednik Zelenski.
"5. junija se je z ozemlja, ki ga nadzira kijevski režim, vrnilo 185 ruskih vojakov. V zameno je bilo izročenih 185 ukrajinskih vojnih ujetnikov," je sporočilo rusko ministrstvo za obrambo.
Izmenjavo je potrdil tudi Zelenski, ki je na omrežju X opozoril, da je Rusija nekatere od ujetnikov zadrževala že od leta 2022. "Vrnitev naših ljudi je za Ukrajino ključna prednostna naloga. Vsak dan si prizadevamo za osvoboditev vsakega ukrajinskega moškega in ženske iz ujetništva," je dodal.
Sprti strani sta od začetka ruske invazije že večkrat izmenjali vojne ujetnike ter trupla in posmrtne ostanke padlih vojakov, kar je eno izmed redkih področij sodelovanja med njima.
