"Ukrajina predlaga končanje te vojne prek neposrednega dialoga med nami – in vami. Predlagam srečanje," je v pismu, ki ga je objavil njegov urad v Kijevu, zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Poudaril je, da bi morala voditelja neposredno razpravljati o ključnih vprašanjih vojne.
"Vidimo, da so ZDA v celoti osredotočene na vprašanje Irana, in narobe bi bilo, če bi preprosto čakali, da se vojna v Evropi ponovno vrne v središče njihove pozornosti," je v predlogu še zapisal Zelenski.
Zelenski je znova izključil Kijev in Moskvo kot prizorišči morebitnih pogovorov ter namesto tega kot možne lokacije predlagal Švico, Turčijo ali "državo v arabskem svetu".
Pismo je bilo objavljeno v času, ko je Vladimir Putin imel tiskovno konferenco za tuje novinarje ob robu Mednarodnega gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu. Putin je novinarjem dejal, da je pripravljen na dogovor z Ukrajino, a ponovil zahtevo, da Rusija pridobi popoln nadzor nad vzhodnima regijama Doneck in Lugansk. Ukrajina sicer vseskozi odločno zavrača, da bi Rusiji odstopila kateri koli del svojega ozemlja.
Kot prvi korak k miru je Zelenski predlagal prekinitev ognja vzdolž sedanje frontne črte. Prekinitev ognja bi nadzorovale ZDA. Temu bi lahko sledila izmenjava vseh vojnih ujetnikov ter vrnitev civilistov in otrok, ki so bili po navedbah Kijeva med vojno odpeljani iz Ukrajine.
Zelenski je v pismu tudi omenil, da bi morali v pogajanjih sodelovati predstavniki Evrope in ZDA ter morebiti delovati kot poroki za kakršen koli sporazum.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je povedal, da Putin ve za pismo, da pa se mora z vsebino še podrobneje seznaniti. "Predsednik Putin je dejal, da lahko Zelenski pride v Moskvo, če se želi pogovarjati," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal novinarjem v Sankt Peterburgu.
Predstavniški dom kongresa kljub nasprotovanju Bele hiše potrdil pomoč Ukrajini
Predstavniški dom ameriškega kongresa je sinoči z 226 glasovi proti 195 potrdil predlog zakona o pomoči Ukrajini in uvedbi novih sankcij proti Rusiji, pri čemer je z demokrati glasovalo tudi 18 republikancev. Predlog zakona mora sedaj potrditi še senat. A tudi če ga bo potrdil, predlog ne bo imel zadostne večine proti predsednikovemu vetu, ki ga je Bela hiša že napovedala.
Bela hiša je po glasovanju v predstavniškem domu namreč sporočila, da predlog spodkopava mirovna prizadevanja Donalda Trumpa in da ga bo predsednik zavrnil, poroča Fox. Tudi zaradi tega, ker naj bi nove sankcije proti Rusiji povzročile kaos v svetovnem gospodarstvu.
Predlog zakona ponovno potrjuje ameriško podporo Ukrajini in zvezi Nato, zagotavlja 1,5 milijarde dolarjev neposredne pomoči Ukrajini in še za osem milijard dolarjev posojil. Poleg tega podaljšuje program Pentagona za nabavo orožja in vojaške opreme za Ukrajino.
Predlog prav tako poziva članice Nata, naj svoje obrambne izdatke povečajo na dva odstotka letnega BDP, čeprav je že dogovorjeno, da se bo poraba povišala na pet odstotkov BDP do leta 2035.
"To je naš Churchillov trenutek ali naš Chamberlainov trenutek. Za božjo voljo, izbrati želim Churchilla in ta predstavniški dom naj raje izbere Churchilla," je med razpravo v podporo predlogu dejal republikanec Don Bacon.
Govoril je o britanskih premierjih Nevillu Chamberlainu, ki je z Adolfom Hitlerjem podpisal sporazum o predaji Češkoslovaške nacistični Nemčiji, in Winstonu Churchillu, ki je Veliko Britanijo povedel do zmage nad nacizmom.
Trump je pred tem v odgovoru na novinarsko vprašanje dejal, da bi bilo neposredno srečanje predsednikov Ukrajine Volodimirja Zelenskega in Rusije Vladimirja Putina odlično. Zelenski je to predlagal v četrtek v odprtem pismu.
"Veseli me, da morda razmišljata o srečanju. Mislim, da smo k temu veliko prispevali. Mislim, da bi bilo odlično, če bi se srečala. ... Oba bosta morala sprejeti kompromise. Jaz sem predlagal te kompromise in veste, pri tem smo imeli veliko zaslug," je Trump dejal v Ovalni pisarni.
Washington od lani pritiska tako na Rusijo kot na Ukrajino, naj dosežeta dogovor o vojni, ki se je začela z obsežno rusko invazijo leta 2022. Vendar so ameriška diplomatska prizadevanja izgubila zagon, ko se je pozornost Washingtona preusmerila na Iran.
