Predvolilne kalkulacije: Zeleni bi veliko zapravljali, a od kod bo prišel denar?

Nemška televizija ZDF je konec tedna objavila rezultate zadnje ankete, ki kažejo, da bi volivci 25 odstotkov glasov namenili SPD, ki bi tako v primerjavi z 2017 pridobila 4,5 odstotka glasov, 22 odstotkov CDU/CSU, ki bi izgubila kar 10,9 odstotka glasov, 17 odstotkov Zelenim (+8,1 odstotka), FDP 11 odstotkov (+0,3 odstotka),  AfD 11 odstotkov (–1,6 odstotka) in 7 odstotkov Levici (–2,2 odstotka). Preostale stranke bi skupaj zbrale 7 odstotkov. 

Kot prihodnjega kanclerja bi kar 53 odstotkov vprašanih najraje videlo Olafa Scholza (SPD), le 18 odstotkov Armina Lacheta (CDU/CSU) in 14 odstotkov Annaleno Baerbock (Zeleni). 

Glavno pa seveda ostaja vprašanje koalicije. Trenutno vladajoči koaliciji CDU/CSU večina polzi iz rok, pravzaprav pa si nobena od obeh strank ne želi več nadaljevati v tej postavitvi, saj je nenehno iskanje ravnotežja državo na marsikaterem področju pripeljalo v situacijo, kjer ni premika, ampak se le nadaljuje agonija. 

Vse bolj verjetne se zato zdijo koalicije SPD, Zeleni in FDP ali zelo levo usmerjena koalicija SPD, Zeleni in Levica. Nemčiji se torej po letih sredine obeta velik premik v levo, če CDU/CSU ne bo uspelo obrniti trenda padanja podpore, za kar večina krivi Lacheta. Mnogi bi na njegovem mestu raje videli Markusa Söderja. 

Novo koalicijo sicer čakajo veliki izzivi. Med največjimi bo gospodarsko okrevanje po pandemiji. Baerbockova je včeraj nastopila na ARD in nekoliko bolj kot na prvem skupinskem soočenju pojasnila, kam bi Nemčijo v finančnem smislu peljali Zeleni.

Gre za pomembne informacije, saj je Scholz dejal, da bi rad vodil koalicijo z Zelenimi, kar pomeni, da se Nemcem obeta, da bi želje Zelenih postale njihova nova realnost. Zeleni so sicer jasni, da mora biti prioriteta države zelena transformacija, kar pa ne bo zastonj za nikogar, čeprav je na prvem soočenju treh potencialnih kanclerjev nastala oglušujoča tišina prav pri vprašanju, kako zelo bi zelena transformacija po žepu udarila povprečnega Nemca. 

Da se obeta povolilna povezava med SPD in Zelenimi, je bilo iz nastopa Baerbockove precej jasno po tem, da je v odgovorih napadala aktualno nemško vlado, a redko ministre SPD. 

Poudarila je, da želi varovanje podnebja združiti z "močno socialno politiko". Prav tako je obljubila višjo minimalno plačo, a tudi višje davke. Ker je format oddaje omogočal vprašanja, jo je nek davčni svetovalec vprašal, kako namerava plačati za vse načrte. Baerbockova ni postregla z zelo konkretnim odgovorom, je pa dejala, da se je treba spoprijeti tudi z davčnimi goljufijami, ki naj bi znašale okoli 50 milijard evrov na leto.

Njen argument sicer ni povsem prepričal, a Baerbockova se je odločno postavila za svoje ideje: "Kakšna bi bila alternativa? Če bomo tako nadaljevali, bi lahko izgubili stik z digitalizacijo in tega si ne želim." 

A predvsem na finančno-gospodarskih temah Baerbockova ni navdušila. Eno so namreč želje, drugo realnost. Ideje predstavljajo velik pritisk na gospodarstvo, vprašanje je tudi, kako izvedljiva je ideja, da bi demografski problem pokojninskega zavarovanja lahko odpravili, če bi se priselilo bistveno več mladih kvalificiranih delavcev. 

O tem, kako bo krmaril z Zelenimi, bo moral razmisliti predvsem Scholz, ki meni, da gre za "različni stranki z različnimi cilji, a je veliko tudi prekrivanja". Navsezadnje je tudi tisti, ki bi moral dobro poznati nemško finančno realnost, saj je trenutno podkancler in finančni minister v vladi kanclerke Angele Merkel.

Medtem pa je Laschet, ki se menda še ni čisto odrekel upanju, da bo vendarle prihodnji nemški kancler, nekoliko preuredil svojo volilno ekipo. Okrepil jo je z nekaj novimi strokovnjaki, a največji kritiki menijo, da je težava CDU/CSU predvsem Laschet.

Laschetu je sicer Merklova danes znova izrazila podporo. V bundestagu je dejala, da bodo volitve odločile o prihodnji smeri Nemčije in ocenila, da je vlada pod taktirko CDU/CSU najboljša izbira. 

Najverjetneje zadnji nagovor v parlamentu pa je Merklova, ki se po volitvah poslavlja od politike, izkoristila tudi za vnovičen poziv ljudem, naj se cepijo proti covidu-19. Scholz se je sicer prav ta tej temi pred dnevi marsikomu zameril, ko je skušal na duhovit način, a ne preveč posrečeno ljudi vzpodbuditi k cepljenju. Dejal je, da je bilo doslej dvakrat cepljenih 50 milijonov ljudi. "Vsi smo bili poskusni zajčki za tiste, ki so doslej odlašali, in kot eden od 50 milijonov pravim, dobro je šlo!" je dejal.