Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je slovenskemu premierju zahvalil za predsedovanje in sodelovanje, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se mu je zahvalila za odlično sodelovanje in izpostavila "velikanske uspehe predsedstva".
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron – Francija predsedovanje prevzema po Sloveniji – se je Janši zahvalil za sodelovanje, za pomembne dosežke na področju zdravja, digitalnih dosjejev in socialnih zadev ter za stalno razpoložljivost.
Janša, ki je v skladu s tradicijo po vrhu sodeloval na novinarski konferenci skupaj s predsednikoma Evropskega sveta in Evropske komisije, se je prav tako zahvalil za sodelovanje, pri čemer je izpostavil tudi klice sredi noči. Zahvalil se je sodelujočima v predsedujočem triu, Portugalski in Nemčiji.
Slovensko predsedovanje je bilo četrto v času pandemije covida-19, je spomnil Janša in izpostavil prizadevanja, da bi bila večina srečanj fizična, kar da je tudi pripomoglo k temu, da so uspešno končali nekaj težkih dosjejev.
Janša je izpostavil zlasti 21 uspešno končanih trialogov z Evropskim parlamentom, med katerimi so po njegovih besedah tudi nekateri "težji orehi", in izrazil upanje, da bo morda uspel še eden in da jih bo tako na koncu 22.
Kot vselej je tudi med slovenskim predsedovanjem odmevalo nekaj nepredvidenih dogodkov, med katerimi je Janša izpostavil migracijsko krizo ob meji z Belorusijo, dogajanje ob umiku zavezniških sil iz Afganistana, rast cen energije ter napetosti zaradi kopičenja ruskih sil ob Ukrajini.
Pomembna prioriteta slovenskega predsedstva je bila krepitev odpornosti. Članice so novembra sprejele sklepe o tem, ki so po Janševih besedah močni temelji za nadaljnjo krepitev odpornosti Unije. Ob tem je izpostavil tudi decembrske sklepe o prehranski varnosti v kriznih časih.
Na področju zdravja in digitalizacije je bilo storjenih nekaj pomembnih korakov: dogovor članic o aktih o digitalnih trgih in storitvah ter končana trialoga o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila (EMA) in prenovi uredbe o Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).
Pomembna prioriteta je bilo še okrevanje, pri čemer je Unija med slovenskim predsedovanjem potrdila 22 nacionalnih načrtov za okrevanje. Janša je izrazil pričakovanje glede čimprejšnje odobritve še preostalih petih, med katerimi sta tudi poljski in madžarski.
Med rezultati je premier navedel dogovor o nadaljevanju mobilnega gostovanja, skupnem stališču za podnebno konferenco v Glasgowu, potek konference o prihodnosti Evrope, dogovor o ključnih značilnostih evropskega modela športa in sklepe o pripravljenosti Hrvaške na schengen.
V pogajanjih o novem migracijskem paktu med slovenskim predsedovanjem ni bilo preboja. Tega se sicer ni niti pričakovalo. Se je pa predsedstvo nadejalo premika glede podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac. Nanj je po Janševih besedah vezanih precej dilem, tako da bo to verjetno trd oreh francoskega predsedstva.
Prav tako med slovenskim predsedovanjem očitno ne bo začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Je pa Janša izpostavil pomemben signal vrha EU in Zahodnega Balkana oktobra na Brdu glede perspektive članstva za države v regiji in pomen sprejetja širitvenih sklepov minuli torek.
Tokratno obdobje slovenskega predsedovanja sicer ni minilo brez napetosti. Vrelo je na relaciji premier Janez Janša in del Evropskega parlamenta, ki ga skrbijo razmere v Sloveniji.
Evropski parlament je nato včeraj na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejel resolucijo o vladavini prava v Sloveniji, s katero izraža veliko zaskrbljenost zaradi globoke razklanosti v državi. Zanjo je glasovalo 356 poslancev, proti 284, 40 pa se jih je vzdržalo. Med vzdržanimi je 33 poslancev desnosredinske EPP, med katerimi je tudi slovenska poslanka Ljudmila Novak (NSi).
Evropski parlament je s sprejeto resolucijo izrazil "globoko zaskrbljenost zaradi ravni javne razprave, ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji, kar je spodkopalo zaupanje v javne organe in med njimi".
V njej je tudi izpostavil, da morajo vplivne javne osebnosti in politiki, tudi člani vlade, voditi z zgledom ter zagotoviti spoštljivo in civilizirano javno razpravo, brez ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja.
Poleg tega je pozdravil imenovanje evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji po šestmesečni zamudi in ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočile retroaktivno spremembo meril za imenovanje in tako tvegale razrešitev imenovanih delegiranih tožilcev.
Zabeležil je obnovitev državnega financiranja STA in izpostavil pomen dolgoročne finančne vzdržnosti za neodvisno delovanje agencije ter pozval vlado k nadaljnjemu državnemu financiranju STA, ki ga je pravno dolžna zagotoviti, in k zagotovitvi uredniške neodvisnosti agencije.
Resolucija vključuje tudi izraz zaskrbljenosti nad vsemi napadi, kampanjami blatenja, klevetanji, kazenskimi preiskavami in strateškimi tožbami proti udeležbi javnosti (SLAPP), ki jih izvajajo vplivne javne osebnosti in politiki, vključno s člani vlade, še zlasti če ti prihajajo od oblasti in uradnih oseb, ter poziv vsem akterjem, naj prenehajo s takšnimi dejanji.
Prav tako vsebuje poziv slovenski vladi, naj zagotovi zadostno financiranje RTV Slovenija ter naj preneha z vsakršnim političnim vmešavanjem in pritiski na njeno uredniško politiko in zagotovi njeno neodvisnost.
Prav tako je parlament v resoluciji vlado pozval, naj zagotovi, da spremembe zakona o Policiji nikakor ne bodo vodile v neupravičeno politično vmešavanje ali vplivale na zmogljivosti policijskih sil.
KOMENTARJI (82)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.