Premirje, ki to ni: napadi se vrstijo, mrtvih je vse več

Po navedbah lokalnih oblasti je bilo v izraelskih napadih na jugu Libanona ubitih najmanj 20 ljudi. Med najbolj prizadetimi območji so Nabatieh, Saida, Barish in Qennarit, kjer so izraelski napadi poškodovali ali uničili več stanovanjskih objektov.

Izraelska vojska trdi, da je Hezbolah ponoči proti izraelskim vojakom v južnem Libanonu izstrelil več kot 50 raket in drugih izstrelkov. To je označila za ponavljajoče se kršitve premirja in sporočila, da je odgovorila z napadi na več deset ciljev Hezbolaha, vključno z raketnimi položaji in poveljniškimi centri.

Ob tem poudarja, da ostaja zavezana premirju, vendar bo še naprej ukrepala proti vsem grožnjam za Izrael in njegove vojake.

Hezbolah medtem zavrača izraelske navedbe in trdi, da Izrael širi neresnice, da bi upravičil nadaljevanje vojaških operacij. Gibanje priznava, da je napadalo izraelske položaje, vendar vztraja, da je šlo za odgovor na poskuse izraelskega napredovanja globlje na libanonsko ozemlje.

"Libanonsko ljudstvo ima pravico braniti svojo zemljo in suverenost," so sporočili predstavniki Hezbolaha in dodali, da izraelska agresija ne bo ostala brez odgovora.

Med žrtvami zadnjih napadov niso le borci. Po poročanju lokalnih medijev je bila v kraju Barish ubita štiričlanska družina – oče, mati in dva otroka. V drugem napadu na cesti med Kafr Ramanom in Nabatiehom je življenje izgubil tudi vojak libanonske vojske, ki ni neposredno vključena v konflikt med Izraelom in Hezbolahom.

V petek je umrla tudi znana libanonska okoljevarstvenica Mona Khalil, ki je bila pred dvema tednoma ranjena v izraelskem napadu na območju obale pri Tiru. Khalilova je desetletja posvečala zaščiti ogroženih morskih želv in je veljala za eno najvidnejših naravovarstvenic v državi.

To ni prvi primer, da je premirje med Izraelom in Hezbolahom razpadlo skoraj takoj po sklenitvi. Od aprila je bilo sklenjenih več dogovorov o prekinitvi ognja, vendar so jih skoraj vedno spremljali novi napadi in medsebojne obtožbe o kršitvah.

Temeljni problem ostaja nerešen. Izrael vztraja, da mora ohraniti vojaško prisotnost na delu južnega Libanona in nadaljevati operacije proti Hezbolahu, če ocenjuje, da predstavlja grožnjo.

Hezbolah pa takšno prisotnost označuje za okupacijo in sporoča, da bo nadaljeval odpor, dokler se izraelske sile ne umaknejo.

Prav zaradi tega številni analitiki opozarjajo, da premirja v resnici urejajo posledice konflikta, ne pa njegovih vzrokov.

Nadaljevanje spopadov povzroča vse večjo zaskrbljenost v Washingtonu. Ameriška administracija se boji, da bi lahko nova zaostritev razmer ogrozila širši mirovni dogovor z Iranom, ki ga je Bela hiša predstavila kot pomemben korak k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu.

Največjo ceno še naprej plačujejo prebivalci juga Libanona. Po mesecih spopadov so številne skupnosti močno poškodovane ali popolnoma uničene. 

Tamkajšnje bolnišnice še naprej sprejemajo ranjene, reševalci pa se vse pogosteje ukvarjajo z iskanjem in prevozom mrtvih. V bolnišnici v Nabatiehu so po navedbah lokalnih reševalcev trupla začeli voziti neposredno v mrtvašnico, saj v urgentnih oddelkih ni več prostora.

Ali, pripadnik libanonskega Rdečega križa, je za BBC dejal, da je bila to "najintenzivnejša noč", kar jih pomni.

"Mnogi smo se na smrt žal že navadili. Z Rdečim križem delam več kot 30 let in smrti so za nas postale le še številke," je dejal.

Libanon je bil v konflikt neposredno potegnjen marca, ko je Hezbolah v znak podpore Iranu začel obstreljevati sever Izraela z raketami in brezpilotnimi letalniki. Izrael je odgovoril z obsežno vojaško operacijo in bombardiranjem libanonskega ozemlja.

Po ocenah mednarodnih organizacij je zaradi spopadov razseljenih približno milijon ljudi. Na jugu države so številne skupnosti popolnoma uničene.