Dogovor ZDA in Irana naj bi predvideval 60-dnevno podaljšanje premirja, v tem času naj bi tudi znova odprli Hormuško ožino, Iran pa bi lahko nemoteno prodajal nafto, piše Guardian. Poleg tega bi spet zagnali pogovore o omejitvi iranskega jedrskega programa, so za portal Axios potrdili ameriški uradniki.
Sovražnosti naj bi bile ustavljene na vseh frontah, vključno med Izraelom in Libanonom.
Iran naj bi se ob tem zavezal, da bo odstranil mine, nameščene v ožini, in da ladjam ne bo zaračunaval pristojbin za prehod. V zameno pa bi ZDA odpravile blokado iranskih pristanišč, ki velja od 13. aprila, še poroča Axios.
Sporazum, če bo uspešen, bi lahko zagotovil "popolnoma odprto" Hormuško ožino, je danes med obiskom v Indiji potrdil ameriški državni sekretar Marco Rubio. Ocenil je, da je sporazum z Iranom blizu, a hkrati zagotovil, da predsednik ZDA Donald Trump ne bo podpisal slabega dogovora.
Iran pa je ocenil, da so v pogovorih o končanju vojne sicer dosegli soglasje o številnih obravnavanih vprašanjih, vendar pa to ne pomeni, da bosta strani kmalu sklenili sporazum. Iranski mediji so sicer poročali, da bi Hormuška ožina kljub temu ostala pod iranskim nadzorom.
Dogovor naj bi po poročanju več medijev omogočil tudi sprostitev dela iranskega premoženja, zamrznjenega v bankah zunaj Irana.
Mediji v ZDA sicer poročajo, da gre za začasen sporazum, ki nekatera najbolj zapletena vprašanja prelaga na poznejša pogajanja. Washington medtem po navedbah iranskih medijev še vedno "blokira nekatere določbe sporazuma, /.../ in te točke zaenkrat ostajajo nerešene".
Česa dogovor ne bo vključeval?
Po besedah iranskih virov, ki so govorili za Reuters, se Teheran ni strinjal s predajo svojih zalog visoko obogatenega urana. Prav tako so poudarili, da iransko jedrsko vprašanje ni bilo del preliminarnega sporazuma z ZDA.
Tudi če bi se Teheran strinjal z odpovedjo delu svojih zalog visoko obogatenega urana, za zdaj ni bilo omenjeno, kako bi to v praksi izvedli.
Prav tako je bilo malo govora o iranskem programu balističnih raket ali o omejitvi podpore njegovim regionalnim zaveznikom, kot sta Hezbolah v Libanonu in hutijevci v Jemnu.
Ameriški predsednik Trump je dejal tudi, da bo sporazum, "če ga bo dosegel", drugačen od tistega, ki je bil sklenjen v času nekdanjega predsednika Baracka Obame. "Če bom sklenil dogovor z Iranom, bo to dober in ustrezen sporazum, ne takšen, kot ga je sklenil Obama," je Trump zapisal na družbenem omrežju Truth Social. Dodal je, da je tisti dogovor Iranu omogočil "jasno in odprto pot do jedrskega orožja".
Iranska delegacija v Katarju v okviru prizadevanj za končanje vojne z ZDA
Iranska delegacija z glavnim pogajalcem Mohamadom Bagerjem Galibafom na čelu je medtem danes prispela v Katar v okviru "diplomatskega procesa" za končanje vojne z ZDA. Katar je že v preteklosti nastopal v vlogi posrednika med ZDA in Iranom.
Poleg Galibafa sta v delegaciji, ki se mudi v Dohi, tudi iranski zunanji minister Abas Aragči in guverner centralne banke Abdolnaser Hemati.
Po navedbah neuradnega vira, na katerega se sklicuje AFP, bodo v Dohi razpravljali o tekočih diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne v Iranu. Pogovori naj bi bili osredotočeni na Hormuško ožino in obogateni uran. Prisotnost guvernerja centralne banke pa naj bi bila povezana z vprašanjem zamrznjenih iranskih sredstev.
Trump več muslimanskih držav pozval k pristopu k Abrahamovim sporazumom
Predsednik ZDA Trump je medtem več večinsko muslimanskih držav, med drugim tudi Savdsko Arabijo in Katar, danes na družbenem omrežju Truth Social pozval, naj pristopijo k Abrahamovim sporazumom v okviru nastajajočega dogovora z Iranom glede končanja vojne. Dodal je, da pogajanja s Teheranom "lepo napredujejo".
Trump je v daljšem zapisu na svojem družbenem omrežju pojasnil, da je minulo soboto o prizadevanjih za končanje vojne z Iranom govoril s predstavniki Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov (ZAE), Katarja, Pakistana, Turčije, Egipta, Jordanije in Bahrajna.
"Izjavil sem, da bi za vse te države moralo biti obvezno, da najmanj sočasno podpišejo Abrahamove sporazume, potem ko bi Združene države opravile vso delo, da bi poskusile sestaviti to zelo zapleteno sestavljanko," je zapisal Trump.
Kakšna država bo mogoče imela razlog, da tega ne bo storila, je dejal ameriški predsednik, ki je napovedal, da bodo to sprejeli. "Toda večina bi morala biti pripravljena, voljna in sposobna ta dogovor z Iranom napraviti veliko bolj zgodovinski dogodek, kot bi bil sicer," je dodal.
Abrahamovi sporazumi so skupina sporazumov, sklenjenih že v prvem Trumpovem mandatu, ki urejajo normalizacijo diplomatskih odnosov med Izraelom in državami, ki so bile do njega v preteklosti sovražne. Čeprav so diplomatski krogi te sporazume pozdravili kot korak k bolj mirnemu Bližnjemu vzhodu, pa v javnosti v več delih regije ostajajo nepriljubljeni, med drugim tudi zato, ker ne rešujejo izraelsko-palestinskega konflikta.
Če bo Iran sklenil dogovor s Trumpom kot predsednikom ZDA, mu bo v čast, če bo tudi Islamska republika postala del "te enkratne svetovne koalicije", je še dodal Trump.
Po njegovih besedah bi se moralo začeti s takojšnjim pristopom Savdske Arabije in Katarja, nato pa bi morale slediti še ostale države. Z objavo omenjenega zapisa je Trump svoje predstavnike pozval, "naj začnejo in uspešno zaključijo postopek pristopa teh držav k že zdaj zgodovinskim Abrahamovim sporazumom".
Savdska Arabija bo k normalizaciji odnosov z Izraelom pristopila, ko bo vzpostavljena "nepovratna pot" do palestinske države, je po Trumpovi objavi na Truth Social za ameriško televizijo CNN povedal neimenovan savdski vir.
Normalizacija odnosov med Savdsko Arabijo in Izraelom bi predstavljala korenito spremembo v bližnjevzhodnih geopolitičnih razmerah. Regionalni sili, ki si zgodovinsko nista naklonjeni, sta sicer obe zaveznici Washingtona.
Tudi administracija nekdanjega predsednika ZDA Joeja Bidena si je aktivno prizadevala, da bi Savdska Arabija pristopila k Abrahamovim sporazumom, toda pogajanja so propadla po napadih palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra 2023 in posledični izraelski ofenzivi na Gazo.
Bahrajn in ZAE sta sicer že podpisnika Abrahamovih sporazumov.
Po poročanju ameriškega medija Axios, ki se sklicuje na neimenovanega ameriškega uradnika, so bili predstavniki držav, zlasti Savdske Arabije, Katarja in Pakistana, ki z Izraelom nimajo diplomatskih odnosov, v soboto zelo presenečeni nad Trumpovo željo.
