Preobrat, 'poraz negativnosti in laži': Bolsonaro ne bo predsednik

Po podatkih brazilske volilne komisije je Lula ob 99,81 odstotka preštetih glasov prejel 51,76 odstotka podpore, njegov tekmec Flavio Bolsonaro pa 48,24 odstotka.

Gre za zgodovinski rezultat. Od ponovne vzpostavitve demokracije leta 1988 namreč še nobenemu predsedniškemu kandidatu ni uspelo zmagati v drugem krogu, potem ko je izgubil prvega.

Bolsonaro je bil v prvem krogu 4. oktobra uspešnejši od Lule, zato so številni politični analitiki ocenjevali, da je politična pot dolgoletnega brazilskega voditelja pri koncu. Toda Lula je svoje privržence pozival, naj ohranijo zaupanje in se mobilizirajo pred odločilnim glasovanjem.

Po razglasitvi rezultatov so na ulicah Sao Paula in Ria de Janeira izbruhnile množične proslave. Privrženci predsednika so prižigali ognjemete, peli in se objemali, številni pa ob razglasitvi zmage niso mogli zadržati solz. Avenija Paulista v Sao Paulu se je po poročanju BBC spremenila v prizorišče množičnega slavja.

Lula je zmago proslavil v družbi družine in političnih zaveznikov, nato pa nagovoril množico podpornikov. Zahvalil se je sodelavcem svoje kampanje in brazilskim volivcem, posebej mladim, ki so po njegovih besedah stopili na ulice v obrambo demokracije.

Poudaril je, da so volivci razumeli pomen volitev za suverenost države, rezultat pa označil za "poraz negativnosti in laži".

Njegov podpredsednik Geraldo Alckmin je ob tem dejal, da je Lula že drugič rešil brazilsko demokracijo.

Povsem drugačno razpoloženje je vladalo med privrženci Flavia Bolsonara. Pred njegovim domom v Brasilii, kjer je spremljal volilne rezultate, so se zbrali podporniki, ki so pričakovali zmago svojega kandidata. Po objavi rezultatov so začeli odhajati, nekateri vidno razočarani in jezni.

Bolsonarova kampanja je sicer že pred razglasitvijo rezultatov izražala dvome o poteku volitev.

Glasovanje so morali na nekaterih voliščih podaljšati za dve uri zaradi težav z javnim prevozom v posameznih mestih in slabega vremena. Podaljšanje sta zahtevali obe kampanji.

Za 80-letnega Lulo je to četrta zmaga na predsedniških volitvah. Brazilijo je vodil že med letoma 2003 in 2010, na predsedniški položaj pa se je vrnil januarja 2023, potem ko je na volitvah leta 2022 premagal Jaira Bolsonara.

Njegova politična kariera je bila polna preobratov. Leta 2017 je bil obsojen zaradi korupcije in je v zaporu preživel več kot 18 mesecev. Leta 2021 so bile obsodbe razveljavljene, kar mu je omogočilo ponovno kandidaturo.

Tokrat je premagal sina svojega nekdanjega političnega tekmeca, nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, ki je trenutno v zaporu.

Lulova zmaga je pomembna tudi v širšem regionalnem kontekstu. V številnih latinskoameriških državah so se volivci v zadnjih letih obrnili proti vladajočim politikom in podprli desnico. Brazilija pa je z vnovično izvolitvijo levičarskega predsednika ubrala drugačno pot.

Lula je med kampanjo volitve predstavljal tudi kot vprašanje državne suverenosti. Volivcem je sporočal, da izbirajo med politikom, ki poljublja brazilsko zastavo, in politikom, ki poljublja ameriško.