Preobrat pri Limanu: ukrajinski protinapad ogroža ruski prodor

Območje Limana ima v trenutni fazi vojne precej večji pomen, kot bi bilo mogoče sklepati zgolj iz njegove velikosti. Mesto leži severovzhodno od Slovjanska, ob pomembnih vodnih in gozdnih ovirah, predvsem reki Severski Donec, in predstavlja eno od ključnih izhodišč za morebitno rusko napredovanje proti severnemu delu ukrajinskega obrambnega pasu v Donbasu.

Ruska vojska je v okviru spomladansko-poletne ofenzive leta 2026 prav prek tega območja poskušala ustvariti pogoje za nadaljnji pritisk na Slovjansk. Vendar je bil ruski napredek na severovzhodnem pristopu k mestu precej počasnejši, kot je bilo načrtovano. Ukrajinska obramba, zahtevna konfiguracija terena in številne vodne ovire so ruskim silam oteževale manever. ISW je že sredi avgusta ocenil, da ukrajinski protinapadi omejujejo rusko napredovanje severozahodno od Limana.

V zadnjih dneh se je razmerje sil na tem območju začelo spreminjati. Ukrajinske enote so izvedle več lokalnih protinapadov severno in severozahodno od Limana ter ponovno zavzele več naselij in položajev. Po najnovejših ocenah ISW so ukrajinske sile napredovale v severnem delu Novoselivke, pred tem pa naj bi ruske infiltracijske skupine odstranile tudi iz več okoliških naselij, med drugim iz Jarove, Prišiba, Tetjanivke, Oleksandrivke in Svjatohirska.

Podobne informacije so se pojavljale že v začetku avgusta. Takrat so ruski vojaški blogerji, katerih poročil sicer ni mogoče vedno neodvisno potrditi, priznavali ukrajinsko prisotnost v severnem delu Šandriholove, južnem delu Novoselivke, Drobishevu in zahodnem delu Limana.

Pomen teh premikov ni toliko v številu zavzetih vasi kot v njihovi geometriji. Ukrajinski protinapadi prihajajo z več smeri in pritiskajo na rusko izpostavljeno krilo severno od Limana. Če bi se pritisk nadaljeval in bi ukrajinske sile ponovno vzpostavile nadzor nad ključnimi komunikacijskimi povezavami proti severu in severozahodu, bi lahko ruske enote na tem območju postale vse bolj odvisne od omejenega števila oskrbovalnih poti.

To samo po sebi še ne pomeni, da je ruska skupina pri Limanu obkoljena. Gre predvsem za nastajajočo grožnjo operativne izločitve. Za pravo obkolitev bi morale ukrajinske sile fizično prekiniti glavne poti umika in oskrbe ter hkrati preprečiti ruskim enotam, da bi odprle nov koridor. Trenutno gre zato prej za nevarnost, da bi se ruski položaji znašli v nekakšnem polobroču.

Poseben zanimiv vidik zadnjih dogodkov je možnost, da je Ukrajini uspelo pripravo protiofenzive precej dolgo skriti pred ruskim poveljstvom.

Po ocenah nekaterih odprtokodnih vojaških analitikov je bila operativna varnost oziroma OPSEC pri pripravi operacije zelo dobra. Ruska stran zato v ključnem trenutku naj ne bi pravočasno premestila dodatnih enot na ogroženi odsek. Če je ta ocena pravilna, je ukrajinska stran izkoristila eno od temeljnih prednosti uspešne protiofenzive: presenečenje, koncentracijo sil in napad na odseku, kjer nasprotnik ni pričakoval večjega udara.

Po nekaterih ocenah naj bi bilo na območju, ki je bilo v zadnjem obdobju pod ruskim nadzorom, izgubljenih približno 200 kvadratnih kilometrov ozemlja, čeprav se spopadi nadaljujejo in se obseg nadzorovanega ozemlja še spreminja. Te številke je treba obravnavati previdno, saj različni zemljevidi fronto prikazujejo različno.

Prav zato je pri spremljanju dogajanja na tem odseku pomemben OSINT oziroma obveščevalno delo iz odprtih virov. Pri rekonstrukciji fronte se uporabljajo geolocirani videoposnetki, satelitski posnetki, objave vojakov in vojaških blogerjev ter različne kartografske baze. Med njimi so tako ukrajinski kot ruski in bolj nevtralno usmerjeni viri. Njihove ocene se lahko razlikujejo tudi za več kilometrov, predvsem zato, ker uporabljajo različne kriterije za določanje tako imenovane fronte oziroma območja sive cone.

Ruski pritisk na Liman je del širšega načrta za obkoljevanje in postopno razgradnjo ukrajinskega obrambnega sistema okoli Slovjanska in Kramatorska. Mesti sta del obrambnega pasu, ki predstavlja eno najpomembnejših obrambnih območij v Donbasu.

Ruska vojska si že več mesecev prizadeva za napredovanje proti Slovjansku z vzhoda in severovzhoda. Na območju vzhodno od mesta je avgusta sicer dosegla nekaj lokalnih uspehov, vendar je bil njen napredek proti Slovjansku z območja Limana precej bolj omejen. ISW je 23. avgusta ocenil, da so ruske sile poskušale ustvariti ugodnejše položaje vzhodno in jugovzhodno od Slovjanska ter hkrati iskale poti, ki bi zaobšle zahtevnejši teren severovzhodno od mesta.

Pri tem ima posebno vlogo reka Severski Donec. Naravne ovire in kanali namreč omejujejo možnosti za večje oklepne premike in rusko vojsko silijo v uporabo manjših infiltracijskih skupin. Prav zaradi tega so ruske sile v zadnjih mesecih vse pogosteje uporabljale taktiko majhnih pehotnih enot, ki se poskušajo neopazno prebiti skozi ukrajinske položaje, nato pa za njimi postopoma pripeljati dodatne enote.

Ukrajinska stran je takšne poskuse v okolici Limana večkrat omejila. Tudi 29. avgusta ruske sile na območju Slovjanska niso zabeležile potrjenega napredovanja, medtem ko so ukrajinske enote izvedle protinapade.

Kljub ukrajinskemu uspehu pa bi bilo napačno sklepati, da je ruska grožnja Limanu odpravljena. Nasprotno: ruska stran na tem odseku še naprej kopiči ljudi in opremo.

Po navedbah ukrajinskega predstavnika brigade, ki deluje v smeri Slovjanska, Rusija pripravlja okrepitev ofenzivnih operacij v smeri Limana. Posebej zanimiva je navedba, da naj bi tu tuji državljani predstavljali približno 30 odstotkov ruskega osebja. Šlo naj bi predvsem za rekrute iz Latinske Amerike, Afrike in jugovzhodne Azije. Po isti oceni povečanje števila vojakov ne pomeni nujno tudi povečanja kakovosti, saj naj bi bili številni novi pripadniki slabo usposobljeni.

Ruska vojska medtem pritiska tudi na ukrajinsko logistiko. Napadi na prehode čez Oskil in Severski Donec imajo očiten operativni pomen: če je mogoče otežiti premikanje streliva, goriva, rezervnih enot in evakuacijo ranjenih, je mogoče oslabiti obrambni sistem, še preden se začne večji kopenski napad.

ISW ocenjuje, da je takšno delovanje lahko del priprav na okrepitev ruske ofenzive v smeri Limana. To pa še ne pomeni, da se je velika ruska ofenziva že začela.

Razvoj dogodkov tako ustvarja precej nenavadno situacijo. Rusija je v zadnjih mesecih gradila pritisk na Slovjansk iz več smeri, pri čemer je bil Liman eden ključnih členov severovzhodnega pristopa. Toda prav na tem območju je Ukrajini uspelo izvesti protinapade, ki lahko ogrozijo del ruskih pridobitev.

Če bo ukrajinskim silam uspelo ohraniti pobudo severno od Limana, bi lahko rusko poveljstvo prisilili v prerazporeditev enot, ki so bile namenjene nadaljnjemu pritisku proti Slovjansku. S tem bi Ukrajina dobila dragocen čas za utrjevanje obrambnega pasu okoli Slovjanska in Kramatorska.

To je še posebej pomembno, ker se ruski pritisk na območje nadaljuje tudi z vzhoda in jugovzhoda. Ruske sile so v zadnjih tednih poskušale prodreti proti Mikolajivki in drugim položajem vzhodno od Slovjanska, s čimer želijo ustvariti dodatno smer napada na mesto. ISW ocenjuje, da ruska vojska poskuša povezati različne taktične smeri in si zagotoviti ugodnejše izhodiščne položaje za prihodnje napade.

Slovjansk je medtem že postal neposredno bojno območje. Oblasti Donecke oblasti so ga 21. avgusta tudi formalno označile kot območje aktivnih spopadov, potem ko je mesto skupaj s Kramatorskom dan prej prizadelo obsežno rusko bombardiranje.

Za Ukrajino je zato uspeh na severnem krilu več kot le lokalna taktična zmaga. Če lahko tam prepreči rusko utrditev, hkrati pa ohrani pritisk na izpostavljene ruske položaje, lahko zaplete celotno rusko operativno zasnovo za napad na Slovjansk.