Vprašanje o omejitvi uporabe je postalo še bolj aktualno po tem, ko je Avstralija kot prva uvedla starostno omejitev. Pogoj za prijavo na katero od družbenih omrežij so postavili pri 16 letih.
Podoben predlog ima za območje EU sedaj Grčija, ki ima ob tem že tudi podporo Francije in Španije.
Dokumenti, ki so jih pridobili pri portalu Politico, razkrivajo, da si članice želijo strožjih ukrepov Bruslja. Prizadevajo si, da bi po zgledu Avstralije določili nekakšno 'digitalno odraslost', kar pomeni, da bi mladostniki za prijavo na družbena omrežja potrebovali soglasje staršev.
O predlogu naj bi že v začetku junija razpravljali ministri, pristojni za digitalizacijo. Kot še poroča Politico, so predlog že poslali državam članicam, ki naj ne bi bile zadovoljne, da regulatorji v Bruslju področje urejajo tako počasi.
Predlog bi konkretno spodbudo lahko doživel v drugi polovici leta, ko bo Svetu EU predsedovala Danska. Njihova ministrica za digitalizacijo Caroline Stage Olsen je že napovedala, da bo prednostna naloga predsedovanja prav zaščita otrok na spletu. Tudi danska premierka Mette Frederiksen je pred tem dejala, da podpira prepoved uporabe družbenih medijev za mlajše od 15 let. Že lani je enako stališče zavzel tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.
Kako bi prepoved delovala v praksi?
Unija naj bi si prizadevala, da bi imele naprave vgrajene sisteme za preverjanje starosti in starševski nadzor ter funkcije, ki bi preprečevale samodejno predvajanje, personalizirano vsebino in pojavna okna, s katerimi želijo razvijalci aplikacij uporabnike čim dlje časa zadržati na aplikaciji.
Starost uporabnikov naj bi se preverjala na napravi, na primer telefonu, čemur pa bodo podjetja, kot sta Apple in Google, najverjetneje nasprotovala.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.