Ameriški predsednik Donald Trump je zažugal, da bodo uničili vse vojaške cilje na otoku, medtem ko naj bi naftno infrastrukturo pustili pri miru. Zakaj?
Iz terminalov na otoku Kharg izvozijo kar 90 odstotkov iranske nafte. Večina nafte pride na otok po ogromnih cevovodih, z otoka pa so nafto začeli izvažati poleti 1960.
Vstop na otok je strogo omejen le za osebe z varnostnimi dovoljenji, varuje ga elitna enota Islamske revolucionarne garde, zato velja za "Prepovedan otok".
Infrastruktura omogoča izvoz do sedem milijonov sodčkov na dan, pred vojno so prek otoka izvažali približno 1,7 milijona sodčkov nafte dnevno, v zadnjem tednu pred napadom pa rekordnih 3,78 milijona sodčkov dnevno. Večina jih je bila namenjena na Kitajsko, pojasnjujejo pri britanskem SkyNewsu.
Na jugu otoka so še ogromni rezervoarji, skladišča za 30 milijonov sodčkov nafte in bivališča za več tisoč delavcev.
Zaradi vseh omenjenih dejavnikov otok predstavlja glavno vozlišče iranskega gospodarstva, opozarjajo analitiki, ameriška zasedba otoka pa bi povzročila takojšnjo ustavitev izvoza iranske nafte, še ostrejše povračilne ukrepe v Hormuški ožini in občuten skok cen nafte.
Iran trdi, da v ameriških napadih naftna infrastruktura ni bila poškodovana, da pa so zadeli pomorsko bazo, hangar za helikopterje in nadzorni stolp letališča. ZDA trdijo, da so zadeli 90 vojaških ciljev, med drugim skladišče pomorskih min in bunkerje za skladiščenje raket.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.