Prepričljiva zmaga Pašinjana: Rusija obtožila EU vmešavanja v armenijske volitve

Rezultati glasovanja iz vseh volilnih enot so po navedbah armenske volilne komisije pokazali, da je Pašinjanova stranka prejela 49,8 odstotka glasov in bo v novem sklicu parlamenta zasedla 61 od 105 sedežev, poročata francoska tiskovna agencija AFP in nemška dpa.

Na drugem mestu z dobrimi 23 odstotki sledi lani ustanovljena stranka Močna Armenija pod vodstvom poslovneža Samvela Karapetjana. V parlament sta se uvrstili še dve opozicijski stranki: levosredinsko Zavezništvo Armenija nekdanjega predsednika države Roberta Kočarjana s približno 10 odstotki in konservativna stranka Uspešna Armenija s štirimi odstotki. Volilna udeležba je bila 59-odstotna, navaja AFP ob sklicevanju na podatke volilne komisije.

Pašinjan je že razglasil "zgodovinsko zmago, ki bo zagotovila večnost in razvoj Armenije". Zavezal se je, da bo "nadaljeval pot zbliževanja z Zahodom", hkrati pa razvijal odnose z Rusijo in okoliškimi državami.

"Armensko ljudstvo je glasovalo za regionalno blaginjo in sodelovanje, in upam, da bo to sprožilo pozitiven odziv s strani Turčije in Azerbajdžana," je dejal premier in dodal, da "moramo mir med Armenijo in Azerbajdžanom institucionalizirati".

Nikol Pašinjan je z zmago sicer dobil večino, ki mu daje mandat, a ne dovolj široke podpore oziroma velike večine, ki bi jo potreboval za večje ustavne spremembe, ključne za dolgoročnejši mirovni dogovor z Azerbajdžanom, navaja The Guardian.

Konflikt z Azerbajdžanom je pomembno zaznamoval tokratne volitve, prve po azerbajdžanskem prevzemu regije Gorski Karabah leta 2023, ko je regijo zapustilo več kot 100.000 etničnih Armencev. Vlada v Erevanu se je v tej luči začela oddaljevati od tradicionalne zaveznice Rusije, potem ko ta Azerbajdžanu ni preprečila nasilnega prevzema območja, zaradi katerega sta bili Armenija in Azerbajdžan desetletja v konfliktu.

Pašinjan je ob tem poglobil vezi z EU in ZDA, od koder je pred volitvami prejel izraze podpore, danes pa tudi čestitke.

"Duh žametne revolucije, ki ste jo vodili leta 2018, je še vedno živ in močan. Zelo cenimo naše partnerstvo z demokratično Armenijo, ki se vse bolj približuje Evropi. Armenija lahko računa na nas," je Pašinjanu na omrežju X sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je Armeniji v četrtek pred volitvami obljubila več kot 50 milijonov evrov finančne pomoči.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je ocenila, da je Armenija očitno glasovala za evropsko prihodnost.

Pašinjanu je čestital tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se veseli, da bodo "lahko še naprej krepili sodelovanje v korist naših narodov, za podporo miru in suverenosti Armenije ter za spodbujanje zbliževanja z Evropo".

Volitve v Armeniji je zaznamoval "pritisk na opozicijo in vmešavanje Zahoda, predvsem Evropske unije," je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

 "Celotna volilna kampanja in same volitve so potekale v ozračju ostrega zatiranja opozicijskih strank in gibanj, njihovih aktivistov in podpornikov s strani armenskih oblasti," je dodala.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je medtem v izjavi za ruske medije omenil "številne nepravilnosti" med volitvami, vendar ni navedel podrobnosti.

Karapetjan, ki je trenutno v hišnem priporu zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara, ki jih zavrača kot politično motivirane, je volitve označil za "sramoto". Govoril je tudi o domnevnih kršitvah in zatiranju opozicije pred volitvami ter zatrdil, da so aretirali več deset članov njegove ekipe.

Moskva je usmeritev Armenije k morebitnemu članstvu v EU že pred volitvami primerjala s koraki, ki so privedli do invazije na Ukrajino. Zlasti v Evropi je bilo slišati tudi obtožbe na račun Rusije, da naj bi skušala vplivati na volitve z dezinformacijami in širjenjem proruskih narativov. Armenski premier vztraja, da ne želi prekiniti stikov z Moskvo in da nima namena škodovati njenim interesom.