Flavio Bolsonaro, sin nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, je v prvem krogu presenetljivo osvojil največ glasov, vendar noben od skupaj 13 kandidatov ni dosegel več kot polovice glasov, ki so bili potrebni za zmago v prvem krogu. Po 97 odstotkih preštetih glasov jih je imel Bolsonaro 47,4 odstotka, Lula pa 44,6 odstotka.
Izid je presenetljiv, saj je imel po javnomnenjskih raziskavah pred volitvami tesno prednost Lula, vsi preostali kandidati pa so bili daleč za njima.
Bolsonaro je v prvem odzivu izrazil veliko zadovoljstvo nad izidom prvega kroga volitev. "Zelo sem vesel zaradi konkretne možnosti, da bo Brazilija čez tri tedne dala dokončen odgovor z izbiro moderne vlade," je dejal v nagovoru privržencem v prestolnici Brasilia.
Lula pa je izrazil prepričanje v zmago v drugem krogu. "Pripravljeni smo na drugi krog volitev in zmagali bomo. Brazilsko ljudstvo bomo prepričali," je napovedal. Dejal je še, da si bo prizadeval pridobiti glasove tistih, ki v prvem krogu niso prišli na volišča.
Lula je v kampanji zagovarjal nadaljevanje socialnih programov in javnih naložb. Njegova vlada se lahko pohvali z zmanjšanjem brezposelnosti in krčenjem amazonskega gozda ter zvišanjem minimalne plače, vendar jo bremenijo višji življenjski stroški, velika javna poraba in dolg ter korupcijski škandali.
Bolsonaro bi očetu dal amnestijo
Flavio Bolsonaro je obljubljal zmanjšanje proračunske porabe in ostrejši pristop do kriminala. Če bo izvoljen, želi doseči tudi amnestijo za svojega očeta, ki v hišnem priporu prestaja več kot 27-letno zaporno kazen zaradi sodelovanja pri poskusu državnega udara po izvolitvi Lule na prejšnjih predsedniških volitvah.
Bolsonaro je v kampanji okrepil vezi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki politično podpira njegovega očeta, Lula medtem zagovarja večjo neodvisnost Brazilije od ZDA. Napetosti med državama so se zaostrile zaradi ameriških carin na brazilsko blago, ki jih je Trump uvedel tudi v povezavi s pregonom Jairja Bolsonara.
Z izvolitvijo Bolsonara, čigar očeta je Lula premagal na predsedniških volitvah leta 2022, bi se Brazilija pomaknila v desno in tako sledila trendu drugod v Latinski Ameriki. Premik v desno se je že zgodil v Argentini, Čilu, Boliviji, Kolumbiji in Peruju. Obenem bi se v Braziliji bržkone otoplili odnosi z Washingtonom, saj Trump podpira njegovo kandidaturo, maja pa ga je tudi sprejel v Beli hiši.















































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.