Za študijo so rekrutirali 45 zdravih posameznikov iz okolice ustanove, starih od 18 do 55 let, testiranje pa financira ameriški nacionalni inštitut za zdravje. V tej fazi testiranja se bodo ukvarjali predvsem z vprašanjem, ali je cepivo varno.
A čeprav je novica zelo pozitivna, pa ne pomeni, da bi cepivo lahko imeli že jutri – pristojni v ZDA ocenjujejo, da bo do trenutka, ko bo na voljo splošni javnosti, celo v najboljšem primeru minilo od 12-18 mesecev.
Bitka za lastništvo nad cepivom
Američani niso edini na lovu za cepivom. Pravzaprav se po svetu v tem trenutku odvija več takšnih raziskav. V medijih se je te dni znašel nemški laboratorij CureVac, zaradi katerega so se Nemčija in ZDA zapletle celo v manjši politični oziroma diplomatski škandal, potem ko so se pojavila poročanja, da naj bi ameriški predsednik Donald Trump nemškemu podjetju ponudil "veliko denarja" za ekskluzivno pravico do cepiva proti Covid-19.
"Nemčija ni naprodaj," je bil komentar nemškega gospodarskega ministra Petra Altmeierja. Zgodbo je razkril nemški Welt am Sonntag. Kot so zapisali, pa je "veliko denarja" okoli milijarda evrov.
Če bi podjetje na to pristalo, bi cepivo, ko bo na voljo, romalo v roke Američanov, ki so zaradi novega koronavirusa vse bolj panični. Država se namreč še vedno spopada z velikim pomanjkanjem testov, zato pravzaprav ne vedo, kaj se dogaja v njihovi populaciji, koliko ljudi je zares okuženih. Jeza ljudi se zato stopnjuje, s prstom kažejo na Južno Korejo, kjer jim je širjenje virusa uspelo zadovoljivo ustaviti s kombinacijo množičnega testiranja in natančnega sledenja stikom okuženih.
A vseeno je domneven "poskus privatizacije" cepiva v Evropi vzbudil ogromen odpor, v Nemčiji pravijo, če nam uspe razviti cepivo, bo na voljo za ves svet.
Vseeno pa to v času koronavirusa nikakor ne bi bil prvi primer, ko kakšna država sredstva za boj proti bolezni skuša zadržati zase. Ker določenih stvari že primanjkuje, nekatere države skušajo določene artikle in naprave zadržati zase, zaradi česa je na primer italijanska politika državam zagrozila s tožbami – če bodo poskušale omejevati izvoz nujnih medicinskih zalog v Italijo, kjer se zdravstveni sistem ruši pod bremenom koronavirusa, zaradi pomanjkanja postelj na intenzivnih oddelkih in pomanjkanja naprav, kot so ventilatorji za mehansko predihavanje pljuč, pa naj bi italijanski zdravniki že sprejemali zelo težke odločitve o tem, kdo takšno napravo najbolj potrebuje v odvisnosti od tega, kakšne so njegove možnosti preživetja in polnega življenja po bolezni.
Brez testov na živalih
V kontekstu lova na cepivo proti bolezni Covid-19 odmeva tudi odločitev, da se, ker se je do cepiva tako nujno dokopati čim prej, preskoči testiranja na živalih. Gre za velik odmik od običajnega protokola.
"Mislim, da testiranje na živalih ni nujno na poti do cepiva," je za ameriške medije dejal Tal Zaks iz družbe Moderna, ki je ob izbruhu novega koronavirusa potencialno cepivo razvila v rekordnem času.
"Je pa to nenavaden postopek, ki predvsem kaže, kako nujno potrebujemo cepivo," je dejstvo, da bo cepivo preskočilo kakšno fazo v razvoju, za Stat News komentirala mikrobiologinja iz univerze Yale – Akiko Iwasaki.
A strokovnjaki si vseeno niso enotni, ali nujna pomeni, da smo na točki, kjer cilj opravičuje sredstva, ali pa je neodgovorno ter celo moralno in etično sporno, da se testiranja opravljajo "po bližnjicah".
S cepivom, pripravljenim za testiranje, tudi Izrael?
Medtem tudi izraelski mediji poročajo, da so znanstveniki na izraelskem inštitutu za biološke raziskave razvili cepivo proti novemu koronavirusu in da naj bi v nekaj dneh sporočili, da je pripravljeno za testiranje.
V kratem času naj bi namreč prišli do ključnih spoznanj o bioloških mehanizmih in drugih lastnostih virusa, ki naj bi jim omogočilo hiter razvoj cepiva.
Četudi bo potrditev prišla kmalu, pa tudi v Izraelu pravijo – do cepiva nas ločijo meseci. Vseeno pa naj bi bili v ustanovi s skoraj 70-letno raziskovalno tradicijo prepričani, da jim bo uspelo pripraviti kvalitetno cepivo.
208 milijonov dolarjev za cepivo, ki še ni potrjeno?
Je pa razvoj cepiv vedno povezan tudi z denarjem. In tokrat ne govorimo o milijonih, ki jih je treba vložiti v razvoj, ampak o zaslužkih.
Družbe, ki se jim v teh časih obeta, da bodo na račun izbruha koronavirusa kaj zaslužile, so namreč tiste, katerih cene delnic te dni rastejo.
Eden zanimivejših takšnih primerov je družba Inovio Pharmaceuticals, ki si obeta veliko dobička, če se bo njihovo cepivo proti novemu koronavirusu – INO-4800 – izkazalo za učinkovito. Po nekaterih poročanjih je v zadnjih tednih mešetarjenje z delnicami družbe – ki so zaradi potencialnega dobička hitro pridobile na vrednosti – obrnilo več kot 200 milijonov dolarjev.
Vmes je sicer prišla tudi streznitev, vrednost delnice je padla in analitiki tudi niso več tako prepričani, da bo prav to cepivo najbolj učinkovito in prvo na trgu. Nekateri špekulirajo, da je Moderna deležna več podpore in ameriškega državnega denarja.
Kakor koli – tistemu, ki bo prvi razvil učinkovito cepivo – se bo delo obrestovalo tudi v finančnem smislu.
Z razvojem cepiva se samo v ZDA ukvarja vsaj devet podjetij
Tudi zato – poleg strokovnega prestiža in prispevka k zdravju ljudi – seznam družb, ki bijejo bitko v boju – kdo bo prvi razil cepivo, postaja vse daljši. MarketWatch ocenjuje, da je samo v ZDA v igri vsaj devet podjetij.
Med njimi Gilead Sciences Inc., družba je med drugim znana po razvoju zdravil proti virusu HIV, pri razvoju cepiva remdesivir pa sodelujejo tudi s kitajskimi oblastmi, prisotni so v epicentru izbruha v Vuhanu.
V igri je tudi farmacevtski gigant GlaxoSmithKline, med drugim znan po cepivu proti HPV, sezonski gripi in drugim nalezljivim boleznim. Razvijajo cepivo AS03 Adjuvant System.
Potem sta tukaj že omenjeni družbi Inovio Pharmaceuticals Inc, ki namerava s študijami na ljudeh na Kitajskem in v Južni Koreji začeti aprila, in Moderna, ki torej z delom začenja v ZDA.
V začetnih fazah razvoja je družba Johnson & Johnson, ki med razvitimi vzorci še nima kandidata, ki bi ga že začela testirati. V igri pa so še Regeneron Pharmaceuticals Inc., Sanofi, Vir Biotechnology in Takeda Pharmaceutical Company.
KOMENTARJI (200)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.