Prevzema Grenlandije ne bo, bodo pa odprli tri nova oporišča

Trump je januarja dejal, da bi morale ZDA "imeti v lasti" Grenlandijo, da bi lahko preprečile, da bi jo prevzeli Rusija ali Kitajska. Zagrozil je tudi, da bo do tega definitivno prišlo ali "na lahek ali na težek način".

No, njegove izjave so naletele na ostre odzive tako iz Danske kot iz drugih držav Evropske unije. Zdaj pa je Bela hiša potrdila, da njihova administracija vodi pogovore z Grenlandijo in Dansko vsaj o razširitvi vojaške prisotnosti. Danska je sicer že prej izrazila pripravljenost za razpravo o dodatnih vojaških oporiščih. "Diplomatski proces z Združenimi državami še poteka. Ministrstvo za zunanje zadeve trenutno ne bo podalo dodatnih podrobnosti," je dejal tiskovni predstavnik danske vlade.

Ameriški uradniki naj bi predlagali dogovor, poroča BBC, po katerem bi bila tri nova vojaška oporišča uradno določena kot suvereno ozemlje ZDA. Postavljena bi bila na jugu otoka, namenjena pa bi bila predvsem nadzoru morebitnih ruskih in kitajskih pomorskih dejavnosti na območju severnega Atlantika med Grenlandijo, Islandijo in Združenim kraljestvom, znanem tudi kot prehod GIUK.

Formalni dogovor sicer še ni sklenjen, spremeni se lahko tudi končno število oporišč. Eno od oporišč bi bilo najverjetneje v Narsarsuaqu, na območju nekdanjega ameriškega oporišča. Vsa druga nova vojaška oporišča bi bila po mnenju analitikov verjetno prav tako umeščena na območja, kjer že obstaja infrastruktura, kot so letališča ali pristanišča, ki bi jih bilo mogoče nadgraditi z nižjimi stroški kot gradnjo povsem novih objektov.

V pogovorih naj ne bi bil omenjen možen "prevzem" Grenlandije. Občutljiva diplomatska prizadevanja vodi Michael Needham, ki mora oblikovati dogovor, ki bo všeč Trumpu, vendar bo hkrati spoštoval tudi danske pogoje glede varovanja meja.

Trenutno je na Grenlandiji eno vojaško oporišče, kar je precej manj kot približno 17 vojaških objektov v času vrhunca hladne vojne. Pituffik Space Base se nahaja na severozahodu Grenlandije, kjer nadzira izstrelke za NORAD, vendar ni zasnovana za pomorski nadzor.

A nekateri se sprašujejo, ali gre pri odpiranju dodatnih vojaških oporišč v bistvu za taktičen delni prevzem Grenlandije. S tem se bodo namreč ZDA izognile grožnjam v tako ostri obliki, a na nek način bodo dosegle svoje.

"Zakaj groziti zaveznici z vojaško operacijo ali invazijo, ko pa je tisto, kar želiš, nekaj, kar bi se lahko precej enostavno izpogajalo?" je dejal nekdanji visoki ameriški obrambni uradnik za BBC.

Pakt iz leta 1951 daje sicer ZDA široke možnosti za širitev vojaških operacij na Grenlandiji. Danska vlada mora odobriti vsako širitev ameriške vojaške prisotnosti na tem ozemlju, vendar je Danska zgodovinsko podpirala ameriške vojaške operacije tam in nikoli ni zavrnila prošnje ZDA za širitev prisotnosti, so povedali strokovnjaki za arktično varnost.