Žalne slovesnosti za več deset tisoč pobitih Hrvatov, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške NDH, pri Pliberku potekajo sredi maja od leta 1952. Na Hrvaškem je sobota ali nedelja, ki je najbližja 15. maju, uradni dan spomina na žrtve boja za svobodo in neodvisnost Hrvaške.

Organizatorji spominske slovesnosti iz hrvaškega častnega pliberškega voda so napovedali, da bodo ob 76. obletnici tragičnih dogodkov položili vence in prižgali sveče na Libuškem polju. V imenu hrvaške vlade in sabora bo to storil hrvaški veleposlanik v Avstriji Daniel Glunčić.

Obenem bodo vence položili tudi pri osrednjem križu na zagrebškem pokopališču Mirogoj, medtem ko bo maša za žrtve povojnih pobojev v cerkvi v Udbini. Organizatorji letošnje žalne slovesnosti so opozorili, da bodo dogodki potekali ob strogih protiepidemioloških ukrepih. Potrdili so, da se bo dogodkov na Mirogoju in v Udbini udeležil tudi predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković.

Hrvaški sabor je z vrnitvijo HDZ na čelo države od leta 2016 znova pokrovitelj slovesnosti. Pred tem je nekdanja hrvaška levosredinska vlada odpovedala pokroviteljstvo, ker so ocenili, da manifestacija pomeni žalovanje za propadom NDH, ki je bila zaveznica nacistične Nemčije in fašistične Italije, in ne spomin na žrtve.

Avstrijska policija je v četrtek potrdila, da za ta konec tedna ni bilo prijavljeno nobeno zborovanje na Libuškem polju. Obenem so proteste napovedali nasprotniki spominske slovesnosti na Libuškem polju iz vrste antifašističnih organizacij, ki med drugim zahtevajo popolno prepoved hrvaške letne manifestacije. Deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser je pozdravil dejstvo, da letos ne bo sporne hrvaške prireditve.

Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih hrvaških vojakov, večinoma pripadnikov sil ustaške NDH, pa tudi slovenskih domobrancev, srbskih in črnogorskih četnikov ter drugih. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi. Med njimi so bili tudi civilisti, večinoma družinski člani vojakov.

Pri Pliberku je bil ustreljen manjši del hrvaških vojakov, ostale so v t. i. kolonah smrti prisilili v pešačenje po krajih takratne Jugoslavije. Pri tem naj bi več kot polovica ujetnikov umrla ali bila ubita, tudi na območju Slovenije. Omenjene dogodke na Hrvaškem imenujejo križev pot, Pliberk pa imajo za njegovo prvo postajo.