"Mislim, da bomo videli vremenske dogodke, kakršnih v sodobni zgodovini še nismo doživeli," je v petek dejal glavni meteorolog in podnebni strokovnjak televizije WFLA-TV, Jeff Berardelli.
Videti je, da so napovedni modeli na pravi poti, pa je komentiral podnebni znanstvenik Daniel Swain s Kalifornijskega inštituta za vodne vire za AP News. To je zato, ker sta obseg in intenzivnost podpovršinskih anomalij tople vode oziroma valov nenavadno tople vode, ki so ključni del fizike pojava El Nino, približno tako velika, kot smo jih videli v zgodovinskih podatkih, je dodal.
"Eden od ključnih gradnikov, da se pojav v celoti razvije, se dejansko že dogaja," je dodal Swain. "Še vedno ne vemo natančno, kaj se bo zgodilo. Ni zagotovljeno, da bo šlo za super El Niño. Vendar obstaja možnost za nekaj res izjemnega."
El Nino je ciklično in naravno segrevanje delov ekvatorialnega Tihega oceana, ki nato spremeni vremenske vzorce po vsem svetu. Njegov nasprotni pojav, La Nina, pa zaznamujejo vode, ki so hladnejše od povprečja.
Če Tihi ocean sprosti veliko toplote, to okrepi podnebni sistem in povzroči vremenski kaos, je pojasnil Berardelli. Z več toplote bodo močnejši vročinski valovi, poslabšane suše na nekaterih območjih, pa tudi več vlage v zraku, kar vodi do intenzivnejših poplav, je dodal. Pojav zavira tudi sezono orkanov v Atlantiku, ker je v Tihem oceanu toliko toplote, da ta prevlada nad Atlantikom. Kraji, kot so Karibi, bodo zato to poletje izjemno suhi in bodo imeli manj tropskih sistemov.
Berardelli je dejal, da dogodek El Nino v bistvu prerazporeja toploto na Zemlji. Trenutno se podpovršinska toplota v Tihem oceanu premika proti vzhodu čez ocean in se iz globokih voda dviga proti površju, kar so začetne faze tega pojava.
Kje bo El Nino najbolj prisoten?
El Niño ima globalne vplive. Po celotnih ZDA že zdaj kaže, da bo to poletje bolj vroče od običajnega, z izrazitimi vročinskimi valovi, je poudaril Berardelli. Čeprav je podrobnosti v tem trenutku težko natančno napovedati, Berardelli prav tako pričakuje pogostejše dnevne nevihte na jugozahodu ZDA.
Degradacija gozdov, ki jo povzročajo požari, sečnja in suša, prizadene približno 40 odstotkov Amazonije in to bi se lahko leta 2026 še poslabšalo ob močnem pojavu El Nina. Življenje v Južni Ameriki je sicer že stoletja prepleteno z El Niñom in njegovim značilnim kopičenjem toplih oceanskih voda ob obali Peruja in Ekvadorja, poroča New York Times.
Učinki pojava v letih 2023–2024 so bili na nekaterih območjih katastrofalni. Pomanjkanje padavin je povzročilo, da so nekatere reke v porečju Amazonke dosegle najnižje ravni v zadnjih 120 letih. Požari so opustošili Pantanal, največje tropsko mokrišče na svetu. Rekordne padavine v najjužnejši brazilski zvezni državi Rio Grande do Sul pa so razselile pol milijona ljudi.
El Nino prinaša dodatno vročino in sušo tudi v Južno in Jugovzhodno Azijo, vendar je za Kitajsko pogosto pomembnejše dogajanje po njem. Po zelo močnem El Ninu v letih 1997–98 je država doživela najhujše poplave v skoraj petih desetletjih. Reka Jangce in njeni pritoki so bili dva meseca izpostavljeni močnim padavinam, umrlo je približno 3000 ljudi.
V Afriki El Nino običajno izsuši dve regiji: od julija do septembra v Sahelu ter od novembra do marca v južni Afriki. Pogosto sovpada tudi z vetrovi, ki prenašajo topel in vlažen zrak čez Indijski ocean proti Vzhodni Afriki, kar tam povzroča poplave, zemeljske plazove in izbruhe malarije.
Človeške posledice so lahko ogromne. El Nino v letih 2015–16 je povzročil propad pridelkov po vsej južni Afriki, pri čemer se je v nekaterih državah proizvodnja hrane zmanjšala za dve tretjini.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.