Potem ko sta podobno napovedala že voditelja Francije in Velike Britanije, je tudi kanadski premier Mark Carney napovedal, da nameravajo septembra priznati Palestino. Formalno priznanje bi tako podelili na prihajajoči Generalni skupščini Združenih narodov (ZN).
Vendar pa priznanje ne bo brezpogojno, poroča BBC. Po besedah Carneyja bo odvisno od demokratičnih reform, vključno s tem, da oblasti v Palestini prihodnje leto izvedejo volitve brez Hamasa. Dodal je, da bo priznanje odvisno od zavez Palestinske oblasti, da bo temeljito reformirala svoje upravljanje in demilitarizirala ozemlje.
Kanadski premier je med razlogi za spremembo njihove zunanje politike navedel širitev izraelskih naselij na okupiranem Zahodnem bregu, slabšanje humanitarnih razmer v Gazi in napade Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. "Raven človeškega trpljenja v Gazi je nevzdržna in se hitro slabša," je poudaril.
Skoraj 200 nekdanjih kanadskih veleposlanikov in diplomatov je v torek podpisalo pismo, s katerim so premierja pozvali k priznanju palestinske države. Kanada si sicer v mirovnem procesu že dolgo prizadeva za rešitev dveh držav. A, kot je dejal Carney, "ta pristop ni več vzdržen".
Na vprašanje, ali so na odločitev vplivale napovedi Združenega kraljestva in Francije in ali se je posvetoval z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, pa je Carney odgovoril, da Kanada zunanjepolitične odločitve sprejema sama.
Izraelsko zunanje ministrstvo je napoved Kanade označilo za "nagrado za Hamas". V objavi na družbenem omrežju so sporočili, da kanadski načrt "škoduje prizadevanjem za dosego premirja v Gazi in okvira izpustitev talcev".
Carneyjevi napovedi so nasprotovali tudi kanadski konservativci, ki so dejali, da "priznanje palestinske države po terorističnih grozodejstvih 7. oktobra svetu pošilja napačno sporočilo".
Palestinski predsednik Mahmud Abas je medtem pozdravil odločitev Kanade ter jo označil zgodovinsko. Ministrstvo za zunanje zadeve Palestinske oblasti pa je na spletu zapisalo: "Ta pogumna in načelna odločitev predstavlja pomemben korak k pravičnosti, miru in dolgo pričakovani uresničitvi neodtujljive pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe."
Izjava kanadskega premierja sicer prihaja le dan po tem, ko je Združeno kraljestvo sporočilo, da bodo v primeru, da Izrael ne podpre prekinitve ognja in več drugih pogojev, tudi sami priznali Palestino. Britanija je odločitev sporočila teden dni po napovedi francoskega premierja Emmanuela Macrona. Večina držav članic Združenih narodov (147 od 193) je palestinsko državo že formalno priznala, med njimi je tudi Slovenija.
Ameriški predsednik Trumo je sporočil, da bo zaradi Carneyjeve napovedi "zelo težko skleniti trgovinski sporazum s Kanado". V začetku tega tedna je Trump sicer izjavil, da v Gazi vlada "resnična lakota" in da sodeluje z Izraelom, da bi se "stvari razrešile".
Trumpov odposlanec Witkoff bo jutri obiskal Gazo
Posebni odposlanec ZDA za Bližnji vzhod Steve Witkoff, ki je danes prispel v Izrael, bo predvidoma jutri šel tudi v Gazo, kjer si bo ogledal enega izmed centrov za razdeljevanje humanitarne pomoči, je novinarjem povedala predstavnica Bele hiše za odnose z javnostmi Karoline Leavitt.
Witkoff se je danes v Izraelu že sestal s premierjem Netanjahujem, Leavitt pa je v Washingtonu spomnila, da je bil v Gazi že januarja letos. Tokrat bo po njenih besedah pregledal kraje razdeljevanja pomoči in zagotovil načrt za povečanje dostav hrane. Srečal naj bi se tudi s prebivalci Gaze in iz prve roke izvedel, kaj se dogaja na terenu. Iz razdejane enklave namreč skoraj vsakodnevno prihajajo poročila o streljanju izraelskih vojakov na čakajoče na pomoč.
Witkoff je najvišji predstavnik ZDA v posrednih pogajanjih med Izraelom in gibanjem Hamas, ki pa so zamrla.
| Izrael je pod vse večjim mednarodnim pritiskom za premirje in odpravo blokad pomoči za Gazo. V trenutnih okoliščinah na nezadovoljstvo Izraela in ZDA vse več držav razmišlja in napoveduje priznanje Palestine. Vsa palestinska ozemlja so sicer pod izraelsko okupacijo. Številni strokovnjaki ZN in človekoljubne organizacije opozarjajo, da Izrael v Gazi izvaja genocid. V skoraj 22 mesecih vojne je Izrael namreč ubil več kot 60.000 ljudi, ljudje pa vsakodnevno umirajo tudi zaradi lakote. |
ZDA uvedle sankcije proti Palestinski upravi
ZDA so danes sicer sporočile, da bodo ukinile izdajo vizumov uradnikom Palestinske uprave (PA) in članom Palestinske osvobodilne organizacije (PLO). Pri tem so palestinske predstavnike obtožili podpiranja terorizma in prizadevanja za "internacionalizacijo spora z Izraelom", piše na spletni strani State Departmenta.
V interesu naše nacionalne varnosti je, da uvedemo posledice ter od PLO, krovne organizacije palestinskih skupin, ki pa ne vključuje islamističnega gibanja Hamas, in PA zahtevamo odgovornost, ker ne izpolnjujeta svojih obveznosti in spodkopavata možnosti za mir, je sporočil State Department.
Tako PLO kot PA so obtožili, da si prizadevata za "internacionalizacijo spora z Izraelom", med drugim prek Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in Meddržavnega sodišča (ICJ). State Department ju je prav tako obtožil podpiranja terorizma, vključno s spodbujanjem in poveličevanjem nasilja.
Nemški zunanji minister: Izrael je vse bolj diplomatsko izoliran
Nemški zunanji minister Johann Wadephul pa je danes dejal, da je Izrael zaradi humanitarne krize v Gazi in vse več pobud za priznanje palestinske države vse bolj diplomatsko izoliran.
To po njegovem dokazuje tudi nedavna konferenca ZN na temo rešitve dveh držav, ki sta jo v začetku tedna v New Yorku organizirali Francija in Savdska Arabija. Zaključila se je s sprejetjem sklepnega dokumenta na sedmih straneh, ki med drugim orisuje ureditev v povojni Gazi. Dokument so potrdile tudi vse arabske države na konferenci, medtem ko so ZDA in Izrael konferenco bojkotirali.
Konferenci so v zadnjih dneh sledile tudi napovedi priznanja palestinske države, pri katerih sta se Franciji med drugim pridružila Združeno kraljestvo in Kanada.
Wadephul sicer danes odhaja na dvodnevni obisk v Izrael, med katerim naj bi se po napovedih srečal s premierjem Benjaminom Netanjahujem, predsednikom države Jicakom Hercogom in zunanjim ministrom Gideonom Sarom. Obiskal bo tudi zasedeni Zahodni breg, kjer naj bi ga sprejel palestinski predsednik Abas.
Nemčija je med članicami EU ena najbolj zadržanih, kar se tiče svaril in ukrepov proti Izraelu. Znana je kot ena najzvestejših podpornic Izraela na mednarodnem prizorišču poleg ZDA, toda Wadephul je danes v izjavi poudaril, da se "vse več evropskih držav pripravlja na priznanje Palestine brez predhodnih pogajanj", k čemur po njegovem pripomorejo tudi "odkrite grožnje nekaterih članov izraelske vlade", da bi si Izrael lahko priključil dele ozemlja Gaze.
Poleg tega je več kot 70 poslancev izraelskega parlamenta prejšnji teden pozvalo vlado, naj Izraelu uradno priključi zasedeni Zahodni breg in s tem "z dnevnega reda izbriše vsakršen načrt za palestinsko državo".
Portugalska v posvetovanje o priznanju Palestine
Portugalska vlada se bo medtem s predsednikom Marcelom Rebelo de Sousom in parlamentom posvetovala o morebitnem priznanju Palestine na septembrskem zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku, so danes sporočili iz kabineta premierja Luisa Montenegra.
Portugalska "razmišlja o priznanju palestinske države v okviru postopka, ki bi se lahko zaključil med tednom 80. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, ki bo potekalo septembra v New Yorku", so v premierjevem kabinetu zapisali v sporočilu.
Portugalska soseda Španija je Palestino priznala že pred več kot enim letom. Zadnji premiki v smeri priznanja Palestine so odziv držav na vse bolj nevzdržne razmere v Gazi, kjer Izrael vsakodnevno napada in strada tamkajšnje prebivalstvo.
Palestinsko državo, ki vključuje Gazo in Zahodni breg, priznava najmanj 142 držav, med njimi Slovenija. ZDA in Izrael temu odločno nasprotujeta.
Vsa palestinska ozemlja so pod izraelsko okupacijo, vzhodni Jeruzalem, kjer naj bi se nahajala prestolnica Palestine, pa si je Izrael enostransko priključil. Številni strokovnjaki ZN in človekoljubne organizacije opozarjajo, da Izrael v Gazi izvaja genocid, na Zahodnem bregu pa politiko apartheida.
