Prizori kot v času korone: Zagrebčani več ur čakajo na testiranje

Na Hrvaškem se soočajo z najhujšo epidemijo oslovskega kašlja v več kot 40 letih. Po podatkih Hrvaškega zavoda za javno zdravje (HZJZ) so do torka potrdili 1047 okužb, ocenjujejo pa, da je bilo dejansko obolelih vsaj dvakrat toliko. Kar polovica okužb je bila potrjenih na območju Zagreba, 40 odstotkov pa v splitski regiji, kjer je precepljenost zaskrbljujoče nizka. Ta je sicer najnižja v Dubrovniško-neretvanski županiji, kjer dosega skromnih 78,5 odstotka. 

"Leta 1980 smo zadnjič imeli več kot 1000 potrjenih okužb. Imamo pravo epidemijo," je dejal vodja epidemiološke službe pri HZJZ Bernard Kaić, ki dodaja, da je prav to razlog za dolge vrste na mestih za testiranje. Predvsem iz Zagreba so v zadnjih dneh dobili kar nekaj pritožb, ker so morali ljudje v mrazu in tudi v dežju več ur čakati, da jim odvzamejo bris za testiranje. 

To je za zdaj mogoče le na izpostavah HZJZ, pred zagrebško je po vzoru koronskih časov spet postavljen kontejner za testiranje. Večina pride na testiranje z napotnico, kar hkrati pomeni, da so ljudje, ki stojijo v vrsti, bolni, opozarja Kaić. 

"To so bolni ljudje. To gledam vsak dan, ko pridem v službo, in pišem in sprašujem naokoli, da se kaj naredi. Pri vsem tem me moti ena stvar. Vsi ti ljudje, ki pridejo na testiranje, imajo napotnice, kar pomeni, da so bili pri svojih družinskih zdravnikih. Ne vem, zakaj jih družinski zdravniki z napotnicami pošiljajo stati ure in ure na mrazu in dežju. Zakaj ne naredijo brisa na licu mesta in zakaj ne zberejo teh vzorcev in jih prepeljejo v laboratorij enkrat na dan? Ne razumem," je dejal za Index.hr. 

Gre za PCR-teste, kakršne smo spoznali med epidemijo koronavirusa. Kdor nima napotnice, mora za testiranje plačati 35 evrov, medtem ko se cene v zasebnih klinikah gibajo med 55 in 60 evrov. Že v kratkem naj bi sicer uvedli tudi drive-in testiranje. 

Vzrokov za nenaden porast števila obolelih je lahko več. Po eni strani padec precepljenosti, po drugi pa tudi dejstvo, da je bilo v času epidemije covida-19, ko so veljale omejitve javnega življenja, manj prekuževanja, ugiba Kaić. 

Tretji razlog je, da zaščita, ki jo nudi cepivo, z leti pada, še dodaja. S tem je mogoče pojasniti, zakaj je največ obolelih med starejšimi učenci in dijaki. "Pri njih lahko okužbe pričakujemo tudi v primeru cepljenja, saj v tej starosti s cepljenjem pridobljena imunost že močno pade. Seveda pa cepljenje proti oslovskemu kašlju, tudi če imunost pade, ščiti pred hujšimi simptomi bolezni," je pojasnil.

Bolezen najbolj ogroža dojenčke, za odrasle pa je ponavadi zgolj neprijetna, ne pa tudi nevarna. Vseeno je cepljenje pomembno, predvsem nosečnice pa bi morale razmisliti o dodatnem odmerku, da bi zaščitile otroke v prvih mesecih življenja, ko še niso cepljeni, je dejal epidemiolog Branko Kolarić. "Vse, kar delamo v zvezi z oslovskim kašljem, od preprečevanja, cepljenja, testiranja do izolacije, pravzaprav delamo za to, da ne bi zboleli majhni otroci, za katere je res nevaren," mu je prikimal Kaić. Osvežitveni odmerek sicer priporočajo tudi vsem, ki imajo doma novorojenčke. 

Bolezen se zdravi z antibiotiki, dajejo jih tudi tistim, ki so bili v stiku z obolelimi in živijo v gospodinjstvu z nosečnicami ali dojenčki.