Problematični otroci EU: kdo vse bi lahko ostal brez denarja?

Če bi zagovornikom tega, da se evropska sredstva vežejo na spoštovanje vrednot, idejo dejansko uspelo spremeniti v pravilo, bi brez evropskih milijonov ostalo kar nekaj držav - med njimi Slovenija, ugotavlja nemški Die Welt, ki je sestavil seznam "problematičnih otrok EU". 

Avtorja Philipp Fritz in Christoph Schlitz sta na vrh pričakovano uvrstila Poljsko, ki po mnenju Evropske komisije krši pravice LGBT skupnosti, posega v neodvisno sodstvo in neodvisne medije.

Potem je tukaj Madžarska, kjer naj bi bilo vmešavanje v pravno državo ob Poljski najbolj izrazito, država pa naj bi lovke širila na sodišča, v medije, šolstvo in bančništvo. 

Tudi Češka se je znašla na seznamu, tam naj bi predsednik vlade Andrej Babiš po svoje izkoriščal državo in bil v konfliktu interesov. Milijarder obvladuje tudi del medijev, njegovo početje pa naj bi bilo jasen dokaz sistemskih problemov. Kritiki pa pravijo - EU mora preprečiti pojave klientelizma in sistemov, značilnih za oligarhije - ter pozivajo k transparentni porabi sredstev v državah članicah. 

Zaradi korupcije se je na seznamu znašla Romunija, ki jo Bruselj natančno opazuje že vse od vstopa v EU in ni jih malo, ki še vedno menijo, da se je EU z njenim sprejetjem prenaglila, saj država na vstop ni bila pripravljena, reforme niso bile izvedene. Stranka, ki se ji je očitalo veliko korupcijskih škandalov, je sicer od novembra lani v opoziciji, a to ne pomeni, da so izginile težave romunskega političnega sistema. 

Tudi Slovenija je na seznamu. Kot izpostavljajo, pri nas vlado vodi prijatelj Viktorja Orbana, Janez Janša, ki da velja za nacionalista. Avtorja sta se pogovarjala s politologom z ljubljanske univerze Markom Lovcem, ki je izpostavil, da se pod vprašaj postavlja neodvisnost sodstva: "Korupcija je težava tudi v sodstvu. Sodišča so delno spolitizirana in ne delujejo po standardih, ki bi jih pričakovali v EU." Izpostavil je tudi spreminjanje medijske krajine, kjer se dogajajo nakupi madžarskih poslovnežev. Ocenil je, da je Janšev odnos s svobodo govora sporen - pa naj gre za opazke na račun novinark ali na račun novinarja Blaža Zgage. 

Na seznamu je tudi Hrvaška. Avtorja izpostavljata, da "priljubljeno počitniško državo" vodi Andrej Plenković, ki ima dobre zveze z bruseljsko Evropsko ljudsko stranko, da pa se za čedno fasado skrivajo težave v obliki razvejane korupcije. Indeks transparentnosti Hrvaško sicer uvršča na 63. mesto - le tri mesta za Belorusijo. Izpostavljajo tudi domnevno sporno ravnanje sosednje države z migranti in grožnje novinarjem, ki raziskujejo razične nepravilnosti. 

Med problematičnimi državami je končala tudi Bolgarija, kjer naj bi imeli med vsemi članicami EU največje težave s korupcijo. 

Razprava o vezavi denarja na spoštovanje pravil še zdaleč ni končana

Vezava izplačil EU sredstev na spoštovanje vrednot, še posebej vladavine prava, je bila zelo aktualna konec julija, ko so voditelji EU odločali o prihodnjem proračunu in paketu za odziv na covid-19. Takrat je zaradi tega pogoja zelo zavrelo, na koncu pa je še vedno precej vprašanj, kaj v tem smislu sprejet dogovor sploh pomeni. Omenjeno je namreč, da se bodo članice k tej temi še vrnile, kar pa ponuja več vprašanj kot odgovorov, pravita poznavalca Michael Meyer-Resende in Jakub Jaraczewski v prispevku za democracy-reporting.org. 

Medtem ko so bile predvsem problematične države po sestankih konec julija prepričane, da se ta tema zapira, strokovnjaka menita, da še nikakor ni mrtva, navsezadnje je ohlapno omenjena v zaključkih julijskega zasedanja, s katerimi so se strinjali vsi vpleteni, in pričakujeta, da bo Evropski svet o tem govoril na zasedanju 15. in 16. oktobra, ali morda že na morebitnem izrednem zasedanju konec septembra. 

Tekst o tem pogoju bo nato oblikovan v zakonodajo v skladu z evropskim zakonodajnim procesom. A kako se bo proces razpletel, ostaja nejasno. Nekateri menijo, da bi morala komisija z delom na tem področju začeti znova, drugi - da ne. 

Eden izmed bolj zagonetnih stavkov sklepov se glasi: "V tem okviru bo Komisija predlagala ukrepe v primeru kršitev, ki jih bo Svet sprejel s kvalificirano večino." Nekateri analitiki ocenjujejo, da bi ta pasus lahko pomenil, da bo Svet ministrov s kvalificirano večino glasoval o novem instrumentu. Po drugi strani pa poudarjajo, da zakonodajne postopke že opredeljujejo drugi temeljni dokumenti EU in da tukaj ne gre za določanje, kakšna večina bo potrebna za sprejetje uredbe, ampak kakšna večina bo potrebna v primeru ustavitve sredstev. 

Kam gre EU?

Po drugi strani pa nekaj strokovnjakov ocenjuje, da se preveč poudarka daje konkretni situaciji in premalo gleda širšo sliko, kjer naj bi bilo jasno, da je v EU vse več interesa za to, da bodo pravice prej ali slej vezane na spoštovanje pravil. 

Evropska komisija je pred kratkim zavrnila prošnje za finančno pomoč šestim poljskim občinam z obrazložitvijo, da so sprejele resolucije, ki škodujejo pravicam LGBT skupnosti. Gre za občine, ki se označujejo kot območja brez LGBT skupnosti."Evropske vrednote in temeljne pravice morajo spoštovati vse države članice in vse oblasti," je ob tem dejala komisarka za enakost Helena Dalli. Poljski pravosodni minister je bil zgrožen in vse skupaj označil za nezakonit pritisk Evropske komisije. 

Nekateri tudi menijo, da izjave nemške kanclerke Angele Merkel kažejo, da bodo države odnehale s preganjanjem Viktorja Orbana v skladu s sedmim členom - preprosto zato, ker bo na tej podlagi težko uveljaviti spremembe. Zato menijo, da prihajajo nove rešitve. 

Trenutno se pogoji osredotočajo na vladavino prava, a v igri je že nova formulacija, ki širi definicijo in omenja tudi demokracijo in človekove pravice. Meyer-Resende in Jaraczewski menita, da je mogoče, da se bo EU na koncu odločila za mehanizem, ki bo vključeval tudi ti dve področji. Tako ali tako gre za povezane teme, čeprav je EK ocenjevala, da lahko vladavina prava - torej neodvisna sodišča - večino izzivov reši sama po sebi. Pa jih pravzaprav težko - recimo tudi tiste, ki se nanašajo na svobodo medijev.