Proruski separatisti napovedali izmenjavo zapornikov z Ukrajino

Predstavnica samooklicane vlade v Donecku Darja Morozova je novico o izmenjavi zapornikov obelodanila v danes objavljenem sporočilu za javnost. Kot je v njem še navedla, bosta separatistični ozemlji Doneck in Lugansk predali 87 zapornikov, Kijev pa 55. Po poročanju ruskih medijev bodo izmenjavo zapornikov izvedli na frontni črti 

Ukrajinske oblasti sprva napovedi niso ne potrdile ne zanikale, kasneje pa so iz urada predsednika Volodimirja Zelenskega sporočili, da v nedeljo pričakujejo izmenjavo zapornikov, "vendar za zdaj identifikacija vseh oseb še ni končana".

Posebni predstavnik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) Martin Sajdik je medtem potrdil, da so priprave za izmenjavo zapornikov v teku. Po navedbah virov se o seznamih z imeni zapornikov še dogovarjajo.

Zelenski je sicer novo izmenjavo ujetnikov do konca leta napovedal oz. terjal 9. decembra, ko se je v Parizu z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sestal na prvem dvostranskem srečanju o krizi v Ukrajini po letu 2016.

Ta vrh pod francosko-nemškim okriljem je sicer prinesel le malo konkretnih odločitev. Vse od letošnje prisege nekdanjega komika za ukrajinskega predsednika je v odnosih med Moskvo in Kijevom čutiti določeno razelektritev.

Kijev in Moskva sta tako septembra izmenjala 70 zapornikov, tudi vidne osebnosti, ki imajo simbolično pomembno vlogo, kot je bil ukrajinski aktivist in režiser Oleg Sencov. Ukrajinske sile in proruski separatisti pa so se novembra umaknili s treh sektorjev ob frontni črti. Do marca prihodnje leto naj bi v skladu z dogovorom z vrha v Parizu izvedli še več tovrstnih umikov.

Rusija pa je Kijevu vrnila bojne ladje, ki jih je zasegla, medtem ko je več visokih ruskih predstavnikov, med njimi Putin, izrazilo naklonjenost do Zelenskega.

Vojna med Kijevem in proruskimi separatisti od leta 2014 terjala več tisoč mrtvih

Vojna med Kijevom in proruskimi separatisti je od leta 2014 terjala več kot 13.000 mrtvih. Ukrajina in Zahod Moskvo obtožujeta financiranja in oboroževanja upornikov na vzhodu države, kar Rusija zanika in trdi, da v konfliktu igra politično oz. humanitarno vlogo, katere cilj je zaščiti rusko govoreče prebivalstvo v Donecku in Lugansku.

Podpis mirovnih dogovorov iz Minska v letu 2014 in 2015 je sicer končal najnasilnejše spopade, niso pa uresničili predvidene prekinitve ognja, tako da oboroženi spopadi ostajajo vsakodnevna stalnica. Za zdaj niso napredovali niti pri politični rešitvi konflikta.