Prostovoljec v britanskem arhivu našel redek izvod kopije ameriške Deklaracije o neodvisnosti

Michael Scurr je našel izredno redek, zgodnji izvod ameriške Deklaracije o neodvisnosti. In to le nekaj tednov pred 250. obletnico njenega podpisa, ki jo bodo ZDA obeležile ta konec tedna. Scurr se je v tistem trenutku obrnil k svojemu nadrejenemu, ki je sedel nasproti, in rekel: "Mislim, da bi moral stopiti sem in si to ogledati." "To je bil renično razburljiv trenutek," se spominja svojega odkritja.

Dokument je kopija tako imenovanega exeterskega natisa (zgodnje izdaje) Deklaracije, enega od zgolj 11 ohranjenih izvodov in edinega doslej znanega zunaj ZDA.

Po besedah Grahama Moora, specialista za evidence v Nacionalnem arhivu, je še posebej izjemen zaradi "presenetljivo popolne zgodbe" o tem, kako je sploh prišel v posest britanske kraljeve mornarice, poroča Guardian. Ter tudi zaradi odgovora, kaj to pove o tem, kako se je novica o Deklaraciji širila, medtem ko si je novonastala država prizadevala uveljaviti svojo avtonomijo.

Scurr je Deklaracijo odkril med zbirko dokumentov, zaseženih z ameriške zasebne ladje Dalton, potem ko jo je decembra 1776 ob obali Španije zajela britanska vojna ladja. Čeprav so admirilatetnemu sodišču nato posredovali druge pomembne dokumente – vključno s pooblastilom zasebne ladje, ki ga je osebno podpisal predsednik celinskega kongresa John Hancock, za napad na britanske ladje v imenu mladih ZDA – pa Deklaracija ni bila med njimi. Namesto tega je bila med gradivi zabeležena le kot 'še en dokument' in za več kot dve stoletji pozabljena v pomorskih arhivih.

Na pogled skromen list papirja je bil natisnjen v Exeterju v New Hampshiru med 16. in 19. julijem 1776. Bil je to čas, ko se je novica o drzni Deklaraciji, ki je bila podpisana 4. julija v Filadelfiji, že pričela širiti. Kopija je delovala kot nekakšen 'letak', podoben tistim, ki so jih tiskali v drugih večjih mestih, "zasnovan tako, da ga je mogoče hitro reproducirati in hitro razdeliti, da ga prebere čim več ljudi v čim krajšem času", pojasnjuje Moore. "Tako so bile videti novice leta 1776," dodaja,

Čeprav ladja Dalton ni nikoli pristala v Exeterju, je po mnenju Moora zelo verjetno, da je kapitan Eleazer Johnson kopijo Deklaracije kupil v bližnjem Portsmouthu v New Hampshiru, kjer so se na kratko ustavili, da bi pobrali več posadke.

Johnson je bil predan Američan: po tem ko so Britanci zajeli njegove mornarje, je na sodišču v Plymouthu v Združenem kraljestvu izjavil, da je državljan Združenih držav Amerike, kar je britanska krona še vedno smatrala za izdajalsko izjavo.

Amanda Bevan, vodja pravne dokumentacije v Nacionalnem arhivu, pravi, da si predstavlja, kako je kapitan posadki Deklaracijo na glas prebral na palubi. "Zamišljam si to lepo podobo Eleazarja Johnsona na ladji, ki svoji 120-članski posadki različnih narodnosti bere Deklaracijo o neodvisnosti in reče: Zato to počnemo. Zato tvegamo svoja življenja in zato plujemo po oceanu, da bi znova poskusili srečo."

Ameriški kongres je zasebnim ladjam namreč naročil, naj "napadajo in zajamejo ladje in druga plovila, ki pripadajo prebivalcem Velike Britanije". Dalton pa je pravzaprav bila prva ameriška ladja, ki so jo zasegli v evropskih vodah.

Zahvaljujoč drugim dokumentom v britanskih nacionalnih zbirkah in drugod, pa je znano tudi, kaj se je zgodilo po tem. Dogodke po zajetju med drugim v svojem dnevniku, ki je sicer objavljen in dostopen tudi na spletu, opisuje eden od mornarjev Charles Herbert. Posadko 120 mož so sestavljali angleški, irski, škotski, francoski in danski mornarji, pa tudi tisti, ki so se nedavno razglasili za ameriške državljane. Med njimi je bil tudi Daniel Cottle, ki je v popisu naveden kot 'temnopolti moški'. "To v Severni Ameriki tedaj ni bilo nič neobičajnega. Verjetno je bil zaradi svoje vloge na tej zasebni ladji že leta 1776 svoboden možakar. Svobodni temnopolti možje so se borili na obeh straneh revolucije," pravi Moore.

Cottla so nato skupaj z ostalimi člani Daltonove posadke premestili na stražno ladjo, nato pa ga sčasoma odpeljali v Anglijo, kjer so ga privedli v zapor Old Mill v Plymouthu. "Tukaj izgubimo sled za njim," pojasnjuje Moore. "Možno pa je, da mu bomo z nadaljnjimi raziskavami lahko sledili še naprej. Verjetno je prihajal iz Newburyporta v Massachusettsu, od koder je bila večina posadke z Daltona. Torej je v njegovi zgodbi zagotovo še več in prav rad bi to odkril."

A nazaj k najdeni Deklaraciji. Glavni izvršni direktor Nacionalnega arhiva in skrbnik javnih dokumentov Saul Nasse poudarja, da je redek dokument pravzaprav "močan opomnik, da je zgodovina ameriške revolucije v osnovi transatlantska".

"Prav zgodba pa je tista, zaradi katere je ta izvod tako pomemben. Ne le, da je eden od zgolj 11 na svetu, ampak ima dokumentiran tudi izvor. Od tiskarne v Exeterju v New Hampshiru, do zasebne ameriške ladje, zajetja in sčasoma do tega, da je postal del arhiva naše države. In takšno poreklo je izjemno redko," zaključuje.