Tujina

Prostovoljka iz Černigova: Razumite, tu je grozljivo

Černigov, 03. 03. 2022 21.29 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Ema Čepon
Komentarji
0

Ne mine dan, da ne slišimo za novo bombardiranje, nove smrtne žrtve, nam je povedala ena izmed prostovoljk v Černigovu, ki leži približno 100 kilometrov od Kijeva. Življenja, kot smo ga poznali, ni več, je za našo televizijo povedala tudi prebivalka Harkova. Spimo na tleh, v bližini vrat, da bi v primeru bombardiranja kar se da hitro zbežali na prosto, pripoveduje. Poslala nam je posnetek iz središča Harkova. Stavbe so popolnoma uničene, mesto je praktično v ruševinah. Le osem minut, preden se nam je oglasila po telefonu, se je v bližini njenega stanovanja spet zaslišalo bombardiranje.

Aktivistka in prostovoljka Julija Karazova se je za našo televizijo oglasila iz Černigova, mesta na severu Ukrajine, le 120 kilometrov od Kijeva, kjer ne mine dan brez vsaj enega bombardiranja. "Dve stavbi sta bili danes bombardirani. Umrlo je 22 ljudi. Bombardirali so tudi dve šoli, kjer se je nahajalo največ naših prostovoljcev," je pretreseno pripovedovala. "Naš voznik je bil danes ujet v ognju. Nisem prepričana, ali je sploh preživel."

Prostovoljci delajo, kar lahko. V zaklonišča prinašajo hrano, pijačo, odejo, pomagajo pri evakuacijah. In s tem tudi sebe izpostavljajo nevarnosti. "Včeraj so bombardirali bolnišnico. Ravno sem bila na poti tja, da pomagam hraniti ljudi, ki se tam skrivajo v zakloniščih. Vendar sem dobila nujen klic, da me potrebujejo nekje drugje, zato nisem šla tja. V tistem trenutku so bili bombardirani," je pripovedovala. 

Nepredstavljivo, grozljivo, nečloveško, razmere že v solzah opisuje Julija. "Razumite, tu je grozljivo. Videla sem mrtve ljudi, kako ležijo na tleh. Za nič! Potrebujemo vašo pomoč, rotim vas, potrebujemo vašo pomoč!"

In praktično nobeno mesto ni varno. Mariia, ki  z družino živi v središču, nam je poslala posnetek povsem uničenega Harkova. Popoldne, ko bombardiranja in obstreljevanja za trenutek ponehajo, se nam oglasi po telefonu: "Veste, pred samo osmimi minutami ...  Mislim, da je bilo bombardiranje. Tla so se nekako tresla pod našimi nogami. Živimo na tleh, blizu vrat. Izgubili smo normalno življenje. Moja otroka ne hodita v šolo, jaz ne morem v službo."

Posreduje nam fotografije popolnoma uničenih ulic, ki jih je posnela v bližini doma. Stavba, kamor je še pred tednom dni hodila v službo, je uničena. "Danes smo šli ven, da bi se otroka vsaj malce nadihala svežega zraka. Čez 10 minut smo se morali vrniti v stanovanje, ker smo znova zaslišali bombardiranje."

Tisti, ki si upajo na ulice, poročajo o pretresljivih prizorih. "Danes mi je prijatelj poslal fotografije. Ko je poskušal obiskati drugega prijatelja je ugotovil, da ni mogoče, ker so ulice polne stoječih avtomobilov. Povedal mi je, da so v avtomobilih človeška trupla in nihče jih še ni poskušal odstraniti," je povedala Mariia.  

Takoj ko prekinemo zvezo, nam Mariia pošlje svež posnetek. Novo bombardiranje, tudi tokrat v bližini njenega stanovanja.  

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou