Razpustitev policije, denar sociali. Sta rušenje kipov in Twitterjev aktivizem res del rešitve?

V ZDA so se protestniki konec tedna zbrali v številnih mestih, zahteve po reformi policije so vse glasnejše. Večina v mestnem svetu Minneapolisa je tako zahtevala, da se lokalni policijski urad razpusti, kar je precejšen konkretni korak v prizadevanjih aktivistov in politike za korenite spremembe v ameriški policiji. 13 mestnih svetnikov tako tam zahteva, da se vzpostavi "nov model javne varnosti". 

"V Minneapolisu in številnih drugih mestih po ZDA aktualni sistem policijskega nadzora in zagotavljanja javne varnosti očitno ne deluje in ne zagotavlja varnosti naših skupnosti," je dejala predsednica mestnega sveta Lisa Bender. "Dejstvo je, da so dosedanji poskusi reformiranja tega področja propadli," je še dodala in napovedala, da naj bi se tudi financiranje policije izvajalo v skladu s strategijami, ki bodo prvenstveno namenjene zaščiti skupnosti. 

Svetnica Alondra Cano je medtem na Twitterju objavila sporočilo, da se je "večina v svetu strinjala, da lokalnega policijskega urada ni mogoče reformirati in da je treba trenutnemu policijskemu sistemu narediti konec". 

Prejšnji teden se je sicer v Minnesoti začela preiskava lokalne policije, potem ko je guverner Tim Walz napovedal, da bo "izkoreninil rasizem, ki se vleče iz generacije v generacijo", poroča BBC. 

Pot do korenitih sprememb sicer ne bo enostavna, pričakujejo se več mesecev dolga pogajanja in iskanje političnega konsenza. "Ni prav, da je bilo potrebnih toliko smrti, da smo prišli do te točke. Veliko bolj varni bi bili brez oboroženih policistov, ki jih podpira država, da lovijo temnopolte," pa je dejala Kandace Montgomery iz lokalne organizacije Black Vision. 

Protestniki so sicer prepričani, da bi policiste k drugačnemu vedenju najhitreje spreobrnila sprememba financiranja policije. Na protestih je tako tudi ta konec tedna odmevalo "vzemite jim denar". Župan New Yorka je že napovedal, da namerava del denarja za policijo nameniti socialni službi. Načrt, da del denarja, ki je zdaj namenjen financiranju policije, raje namenijo programom za spodbujanje vključenosti in zmanjšanja prepada med rasami, podpirajo tudi v številnih drugih ameriških mestih in zveznih državah. 

Razpustitev celotne policijske enote se je sicer v preteklosti v ZDA že zgodila, leta 2000 v kalifornijskem Comptonu in 2012 v Camdenu v New Jerseyju. V obeh primerih so star policijski urad zamenjali z večjim, okrepljenim uradom. 

Medtem ko o spremembah razpravljajo oblasti ameriških zveznih držav in lokalne oblasti, bodo ameriški demokrati predstavili svoj predlog reforme. Dokument, dolg 136 strani, naj bi med drugim omogočil lažje sodne postopke proti policistom, poleg tega naj bi se povečal nadzor nad policijo. 

Policisti naj bi bili deležni tudi več treninga, s katerim bi se borili proti rasnim predsodkom v policiji, spremenili naj bi se tudi standardi po katerih se ocenjuje ali je bilo policijsko nasilje upravičeno. 

Med drugim naj bi bilo konec prakse, ko lahko policija v primeru preiskav trgovine z drogo - v domove ljudi vdre celo brez predhodnega trkanja po vratih, prepovedali pa naj bi tudi nekatere prijeme, ki jih policisti zdaj uporabljajo, da obvladajo osumljence. V enem od takšnih "prijemov" je umrl tudi Floyd. 

Policijsko nasilje v ZDA je splošni, ne (samo) rasni problem

Čeprav so zadnji protesti proti policijskemu nasilju v ZDA posledica smrti temnopoltega moškega in jih zato poganja predvsem rasna nota, je težava veliko bolj globoka in zaradi številnih nivojev problemov in njihove prepletenosti tudi izjemno težko rešljiva. Več kot jasno je, da samo nekaj "družbenih programov" za boljšo vključenost ne bo dovolj. 

Ena od prvih razprav, ki čaka ZDA, je vloga policije in podoba policista v ameriški družbi nasploh. Ena glavnih težav, ki omogoča resno debato na to temo ter tako eni kot drugi politični strani pomaga pri manipulaciji statistike za politične cilje, pa je odsotnost jasnih podatkov. 

Namreč – v ZDA enotnih podatkov o tem, koliko ljudi na leto umre v rokah policistov, ni. "Ne moremo razpravljati, ker nimamo podatkov," je o tej temi nekdanji direktor FBI James Comey dejal pred odborom za pravosodje. "Imamo podatke o tem, koliko ljudi je bilo prejšnji konec tedna v kinu, ne vemo pa, koliko jih je prejšnji mesec, prejšnje leto umrlo v rokah policije in kakšna je demografska slika teh primerov." Izjava je iz leta 2015 in v tem času se ni spremenilo nič. 

Tako so osnova za razprave podatki nevladnikov, medijev, think-thankov ... Bolj kot za točne, gre za številke, ki jih skušajo sestaviti na podlagi medijskih poročanj, pri čemer pa interpretacije hitro zaidejo pod vpliv interesov in prepričanj avtorjev tekstov. 

Po eni od takšnih študij, ki jo navaja CNN, je bilo v desetih mesecih od junija 2015 pa do marca 2016 v ZDA 135 smrti, povezanih z aretacijo. V istem času naj bi po uradnih podatkih britanskih oblasti v primerljivih okoliščinah umrlo 13 ljudi, ter 21 v Avstraliji. 

Statistika FBI je medtem poročala, da je bilo leta 2018 407 primerov, ko je policist "upravičeno ubil" osebo. Nekatere nevladne organizacije sicer po poročanju CNN navajajo precej višje številke, Washington Post celo smrt 1004 ljudi v letu 2014. Pri tem pa opozarjajo, da so v drugih državah incidenti, kjer ljudje v soočenju s policijo umrejo, izjemno redki, in dodajajo, da policisti na Novi Zelandiji in v Veliki Britaniji niti ne nosijo orožja. 

Nekakšni skupni zaključek vseh teh študij je, da so Američani veliko bolj na udaru policijskega nasilja kot državljani primerljivih zahodnih držav, celoten sistem pa naj bi bil prepreden s sistemskim rasizmom, zaradi česar naj bi bili temnopolti pogosteje aretirani in tudi bolj strogo obravnavani v sodnih postopkih, kjer naj bi jim v primerjavi z belci naložili neprimerno višje kazni. Temnopolti Američani sicer predstavljajo tretjino ameriške zaporniške populacije, čeprav predstavljajo le okoli osmino celotne populacije države. 

Neprijetna razprava čaka tudi skupnosti, kjer prevladujejo temnopolti

Medtem ko je v ZDA trenutno izjemno razširjen (spletni) aktivizem v podporo temnopoltim, pa je veliko manj zanimanja za konkretno razpravo v njihovih skupnostih o tem, kako lahko same prispevajo k boljši varnosti in položaju svojih pripadnikov v ameriški družbi. 

Eden največjih izzivov je zagotovo, kako zmanjšati količino kriminala v prevladujoče temnopoltih soseskah. Da je to velika težava, opažajo tudi prebivalci sami. Pew Research poroča, da je v raziskavi leta 2018 dvakrat več temnopoltih (38 odstotkov) dejalo, da je kriminal velik problem njihovih sosesk. Da jih je strah, da bodo žrtve nasilnega zločina, je dejalo 20 odstotkov temnopoltih in osem odstotkov belcev, vključenih v raziskavo. 

Od leta 2000 do 2015 je bilo v ameriški temnopolti skupnosti okoli 20 umorov na 100.000 ljudi. V latino skupnosti, ki je sicer primerljivo odrinjena na socialni rob, "le" 6,4, v rasni skupini belcev pa 2,7. Storilci so bili večinoma pripadniki iste rasne skupine. Od leta 1976 pa do 2005 naj bi bilo kar 94 odstotkov temnopoltih žrtev umora – žrtev storilca, ki je pripadnik iste rasne skupine. 

Velika težava, ki poganja to nasilje, pa je odnos med temnopoltimi skupnostmi in policijo ter sodstvom, kjer pa težava – v nasprotju s popularnim prepričanjem aktivistov – vseeno ni le na eni strani. Odpor proti policiji in celo povzdigovanje nasilja nad pripadniki policije in nasilja na sploh sta na primer celo pomembna dela priljubljene rap glasbe. Ko je bil leta 2006 ustreljen varnostnik zvezdnika rap glasbe Buste Rhymesa, je bilo prisotnih več prič – s policijo ni sodeloval nihče. Ko je reperka Lil' Kim policiji lagala o informacijah, povezanih z nekim drugim zločinom in si je zaradi lažnega pričanja prislužila zaporno kazen, pa je njena skupnost ni obsojala, ampak je bila videna kot junakinja. 

Razprava o odnosu do nasilja, varnosti in pravice je tako nujna, ni pa rečeno, da se bo v dobi Twitterjevega aktivizma, ki vsako debato označi kot rasistično, sploh kdaj zgodila. Največja žrtev tega molka pa bodo prav ljudje, za katere ti aktivisti trdijo, da jih želijo zaščititi. 

Brisanje zgodovine kot rešitev?

Protesti konec tedna sicer niso potekali le v ZDA, ampak tudi drugod po svetu, med drugim so se velike množice zbrale v Veliki Britaniji, kjer ni manjkalo niti nasilja. 

Je pa veliko odmeva v medijih doživel protest v Bristolu, kjer so protestniki odstranili in v reko zrušili kip Edwarda Colstona, trgovca s sužnji iz 17. stoletja. Prisotnost kipa je dolgo burila duhove, še posebej v zadnjih letih, ko predvsem britanske univerze pretresa val aktivizma, prepričanega, da se rešitve družbenih problemov skrivajo v brisanju zgodovine – od tega, da se odstranjuje kipe, do tega, da se prepoveduje določene knjige, pesmi, kar sicer pod krinko "boja za svobodo" neprijetno spominja na zgodovinska obdobja cenzure. 

In čeprav si akcije, kot je bila odstranitev kipa, običajno prislužijo aplavz predvsem na Twitterju, v "realnem svetu" ne manjka opozoril, kako škodljivo je "brisanje zgodovine" in enostranska razprava. Colston namreč danes ni stal, kjer je stal, ker bi želel kdo poveličevati trgovino z ljudmi, ampak ker je opomnik na neko obdobje, ki ga zažiganje zastav in podiranje kipov ne bo izbrisalo, niti ne bo izničilo njegovih uničujočih družbenih posledic, ki se manifestirajo še desetletja kasneje. Zapomniti pa si velja, da je bilo marsikatero mračno zgodovinsko obdobje predvsem posledica pomanjkanja znanja, zaslepljenosti in neupoštevanja naukov zgodovine.