Protestnik kriv 'sovraštva proti Bogu', sodišče mu je odredilo smrtno kazen

Aktivisti za človekove pravice so dejali, da je odločitev sodišča prenagljena. V Iranu je sicer priprtih še 20 drugih protestnikov, ki jim grozi smrtna kazen. Prav tako pa je zaradi ogrožanja nacionalne varnosti in javnega reda za obdobje od pet do deset let iransko sodišče obsodilo pet drugih protestnikov. 

Direktor organizacije za človekove pravice Mahmood Amiry-Moghaddam je ob tem mednarodno skupnost pozval, naj nemudoma ukrepa in "islamsko republiko odločno opozori na posledice usmrtitve protestnikov", poroča BBC. 

Kakšne so te posledice, je prejšnji teden jasno nakazal že direktor iranskega sodišča Gholam-Hossein Mohseni-Ejei. Ta je dejal, da morajo biti kazni za protestnike take, ki bodo na druge imele "odvračilen učinek". "Ključne storilce je treba čim prej identificirati in jim izreči takšno kazen, ki bo drugim služila kot opozorilo oz. bo na njih delovala odbijajoče," besede direktorja povzema BBC. 

Dodal je, da bodo protestniki obtoženi "sovraštva proti Bogu, korupcije ter oboroženega upora". To so sicer obtožbe, na podlagi katerih sodišče lahko izreče smrtno kazen. 

EU uvedla dodatne sankcije proti Iranu

Zunanji ministri Evropske unije so sicer danes uvedli dodatne sankcije proti Iranu zaradi smrti 22-letne Mahse Amini in nasilnega zatiranja protestov, ki so izbruhnili po njeni smrti v policijskem pridržanju. Na seznam sankcioniranih so dodali 29 posameznikov, med njimi notranjega ministra Ahmada Vahidija in tri pravne osebe, so sporočili s Sveta EU. Vahidi je med drugim pristojen za upravo za izvrševanje zakonodaje, ki je po navedbah Sveta EU "zagrešila hude kršitve človekovih pravic".

Zaradi zatiranja protestov po smrti Aminijeve so zunanji ministri, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, sankcije uvedli še proti regionalnima vodjama uprave za izvrševanje zakonodaje in iranske revolucionarne garde, pa tudi proti poveljniku iranskih kopenskih sil Kijumarsu Hejdariju.

Poleg tega so na seznam dodali četverico, ki je arbitrarno pridržala Mahso Amini. Med sankcioniranimi pravnimi osebami pa je med drugim iranska državna televizija Press TV, in sicer zaradi produkcije in oddajanja posnetkov prisilnih priznanj pridržanih.

"EU ostro obsoja nesprejemljivo zatiranje protestov. Irancem stojimo ob strani ter podpiramo njihovo pravico do mirnega protestiranja in svobodnega izražanja zahtev in stališč," je ob uvedbi dodatnih sankcij povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Tako seznam sankcioniranih zaradi kršenja človekovih pravic v Iranu po novem obsega 126 posameznikov in 11 pravnih oseb, za katere velja zamrznitev premoženja in prepoved potovanj v EU. Zaradi smrti Aminijeve in nasilnega zatiranja protestov so ministri za zunanje zadeve članic Unije sankcije proti 11 ljudem in štirim pravnim osebam uvedli že na svojem zadnjem zasedanju sredi oktobra.

Iran je v odziv na to konec oktobra sprejel sankcije proti osmim pravnim osebam in 12 posameznikom iz EU. Med njimi je tudi slovenski evroposlanec Milan Zver, ki je eden od dveh vodij neformalne skupine Evropskega parlamenta, imenovane Prijatelji svobodnega Irana. EU in članice so ob današnjem sprejetju dodatnih sankcij znova ostro obsodile nadaljnjo obsežno in nesorazmerno uporabo sile proti mirnim protestnikom. To je neupravičeno in nesprejemljivo, so dodale. Iranske oblasti so pozvale, naj konča zatiranje protestov, osvobodi pridržane in zagotovi prost pretok informacij.

Protesti v Iranu so sicer vzniknili pred dvema mesecema, ko je v policijskem pridržanju moralne policije zaradi napačne nošnje hidžaba umrla Mahsa Amini. Protestniki trdijo, da je Aminijeva umrla zaradi udarcev policistov, a iranske oblasti ta obtoževanja zanikajo. 

Protesti so se tako iz iranske prestolnice razširili v 140 drugih mest, kar pomeni, da so prešli v najobsežnejši protest proti iranskim oblastem v zadnjem desetletju. 

V protestih je umrlo vsaj 400 protestnikov, med njimi tudi 43 otrok. Zaradi sodelovanja oz. nereda na protestih je bilo skupaj pridržanih 15.300 protestnikov.