Ameriška vojska izvedla napad na vozilo skrajnežev

Američani so danes izvedli napad na cilje skupine Islamske države. Operacija, v okviru katere so iz brezpilotnega letala izstrelili raketo, je bila usmerjena proti samomorilskemu napadalcu v vozilu, ki je nameraval izvesti napad na letališču v Kabulu. 

"Ameriške vojaške sile so danes izvedle samoobrambni zračni napad (...) na vozilo v Kabulu, s čimer so odpravile neposredno grožnjo" lokalne skupine Islamske države, je dejal tiskovni predstavnik ameriškega glavnega poveljstva Bill Urban. "Prepričani smo, da smo zadeli cilj, ki smo ga želeli," je še dejal.

"Po prvih poročilih ni bilo civilnih žrtev," je pojasnil Urban in dodal, da so "sekundarne eksplozije na vozilu pokazale na prisotnost znatne količine eksplozivnega materiala".

Tiskovni predstavnik talibanov je prav tako dejal, da je bil ameriški zračni napad usmerjen proti domnevnemu samomorilskemu napadalcu v avtomobilu. Še vedno ni jasno, ali sta ameriški napad in eksplozija, ki je danes v bližini letališča odjeknila ob enakem času, povezana.  Šlo naj bi za raketo, ki je zadela hišo v bližini letališča. Po poročanju tujiih medijev naj bi v tokratnem napadu umrl otrok. 

Samomorilski napad v bližini letališča je v četrtek terjal okoli 170 smrtnih žrtev, odgovornost zanj pa je prevzela lokalna podružnica skupine Islamska država – IS-K. ZDA so se nato za napad maščevale z napadom z brezpilotnimi letali, v katerem sta bila ubita "vidna predstavnika" IS-K, tretji pa ranjen.

Oba naj bi načrtovala napade na zahodne cilje v Afganistanu, ni pa jasno, ali sta bila neposredno vpletena v načrtovanje napada na letališče v Kabulu. "Ta napad ni bil zadnji. Še naprej bomo lovili vse osebe, vpletene v ta gnusni napad, in jih kaznovali," je dejal Biden v izjavi, objavljeni v soboto.

IS-K je najbolj skrajna in nasilna od vseh džihadističnih militantnih skupin v Afganistanu, precej se razlikujejo celo od talibanov, ki zdaj nadzorujejo večino države. Obtožuje jih, da so opustili boj ter se pogajajo z Američani. 

Zadnje ure ameriških evakuacij bodo najverjetneje najnevarnejše od začetka postopka, pravijo predstavniki Bele hiše. Ameriški vojaki so se začeli umikati z letališča – njihovo število se je zdaj s 5.800 zmanjšalo na 4.000. Z letalskimi prevozi naj bi na varno prepeljali še več kot 1.000 civilistov. V ZDA se medtem vrstijo kritike, da država v Afganistanu ne bo pustila le nekaj svojih državljanov, ampak predvsem številne afganistanske sodelavce. Bidnovi kritiki tudi menijo, da bo Bela hiša nato talibanom plačevala za varnost ali rešitev teh ljudi iz države. 

Talibanski uradnik je medtem za Reuters povedal, da so njihovi tehnični strokovnjaki in inženirji pripravljeni prevzeti letališče. Prav tako so postavili dodatne kontrolne točke in večini Afganistancev ne dopuščajo vstopa na letališče. Skupno je bilo s kabulskega letališča v dveh tednih evakuiranih več kot 110.000 ljudi – tako Afganistancev kot tujih državljanov.

Večina držav je medtem z evakuacijami zaključila. Včeraj je v Rim prispel zadnji let iz Afganistana. Italija je sporočila, da je iz Kabula evakuirala skoraj 5.000 afganistanskih državljanov, kar je največ od vseh držav EU.

Francija je dejala, da je od 17. avgusta evakuirala več kot 2.800 ljudi, Nemčija pa okoli 4.000 Afganistancev. Vodja britanskih oboroženih sil, general sir Nick Carter, je dejal, da žal "niso uspeli rešiti vseh". Francija in Velika Britanija bosta ZN sicer pozvali, naj v Kabulu ustvarijo "varno območje", da bi pomagali pri evakuaciji, je dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Ocenil je, da bo to mednarodni skupnosti omogočilo opravljanje humanitarnega dela in "ohranilo pritisk na talibane", poroča BBC.

Talibani naj bi zagotovili varen umik tujih državljanov in Afganistancev

Talibani, ki so znova prevzeli oblast v Afganistanu, so številnim državam zagotovili, da bodo njihovi državljani in afganistanski sodelavci lahko varno zapustili Afganistan. Države, med njimi ZDA in več članic EU, so v skupni izjavi izrazile pričakovanje, da bodo talibani Afganistancem, ki imajo ustrezne dokumente, omogočili odhod iz države.

"Od talibanov smo prejeli zagotovila, da bo vsem tujim državljanom in afganistanskim prebivalcem, ki imajo dovoljenje za potovanje naših držav, dovoljeno, da varno in urejeno odidejo na točke odhoda in potujejo iz države," piše v skupni izjavi, ki jo je objavila evropska zunanja služba (EEAS).

"Zavezani smo temu, da zagotovimo, da naši državljani in rezidenti, zaposleni, Afganistanci, ki so delali z nami, in tisti, ki so ogroženi, lahko še naprej svobodno potujejo zunaj Afganistana," so še zapisali.

V minulih dneh je več vodilnih talibanskih predstavnikov javno izjavilo, da lahko Afganistanci še naprej zapustijo državo po zakonitih poteh. Tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken je pred dnevi dejal, da so se talibani javno in zasebno zavezali, da bodo zagotovili varen prehod za Američane, državljane tretjih držav in ogrožene Afganistance tudi po 31. avgustu.

Bančni sistem pred zlomom

Odkar so 15. avgusta talibani zavzeli Kabul, je afganistansko gospodarstvo sicer v prostem padu, saj so donatorji zamrznili pomoč.  Po podatkih Svetovne banke donacije financirajo 75 odstotkov javne porabe Afganistana. "Če se bo situacija nadaljevala, če vladni uslužbenci ne bodo dobili plač, če podjetniki ne bodo mogli dvigniti denarja za poslovanje, potem bodo rezultati grozljivi, revščina pa nepopisna," je eden od domačinov situacijo opisal za Reuters.

Afganistanski bančni sistem je tik pred propadom, banke v državi pa so še vedno zaprte skoraj dva tedna po talibanskem prevzemu oblasti, številni ljudje zato nimajo dostopa do gotovine. Slike prikazujejo velike množice obupanih Afganistancev, ki čakajo v vrsti pred banko v Kabulu, poročila pa trdijo, da domačini stopnjujejo zahteve, talibanski borci, ki varujejo banke, pa jih pretepajo s palicami in napadajo s kamni. 

Mnoga podeželska območja so sicer brez bank. Toda v mestih, kjer se plače vladnih delavcev pogosto izplačujejo naravnost na bančne račune, zaprtja povzročajo težave v gospodarstvu, ki večinoma temelji na gotovini. Viri v afganistanski centralni banki so za CNN povedali, da banke ostanejo zaprte tudi nekaj dni po tem, ko so jim talibani ukazali, naj ponovno odprejo vrata, ker jim je zmanjkalo denarja. "Hišica iz kart se bo sesula," je za CNN povedal vir. "Takoj, ko bodo banke odprli, se bo razkrilo, kako krhek je sistem," je poudaril. Nihče tudi ne ve, kako nadzorovano odpreti banke, saj želi večina ljudi v strahu pred prihodnostjo enostavno izprazniti račune in skriti denar. 

Analitiki menijo, da bo gospodarska kriza prvi resen preizkus za talibane in bi lahko državo še bolj destabilizirala. Obstaja tudi zaskrbljenost, da bi kriza lahko ustvarila pogoje za oborožen spopad med konkurenčnimi džihadističnimi skupinami, kar bi regijo pahnilo v nadaljnjo anarhijo. Ajmal Ahmady, ki je pred begom iz države vodil afganistansko centralno banko, opozarja na gospodarske težave, pomanjkanje denarja, inflacijo in porast beguncev, ki zapuščajo državo:  "Humanitarna pomoč ne sme le ostati na isti ravni, ampak se mora v naslednjih dneh in mesecih povečati."