Poljski protestniki: 'Nič ne more ustaviti jezne ženske. Želimo si, da bi lahko splavili vlado'

Protestniki so se zbrali v več kot 50 velikih in manjših mestih po državi. Mnogi zaposleni, tako ženske kot moški, v javnih institucijah, univerzah in zasebnih podjetjih so se pridružili stavki, da bi izrazili solidarnost s protestniki. Več deset tisoč večinoma mladih žensk in moških pa je preplavilo ulice mest, med drugim Gdanska, Lodza, Varšave, Szczecina, Limanowa, Gdynia in Vroclava. 'Roke stran od moje hčerke', 'Nič ne more ustaviti jezne ženske', so bili zapisi na transparentih, ki so jih nosili.

V Varšavi so se protestniki zbrali pred parlamentom, kjer so izrazili nasprotovanje odločitvi ustavnega sodišča, ki je pretekli četrtek presodilo, da je zdajšnja zakonodaja, ki dovoljuje splav v primeru deformacij zarodka, neskladna z ustavo. Splav bo tako mogoč le še v primeru posilstva ali incesta ter ogroženosti življenja matere.

Protestniki so ponekod tudi ovirali promet in prižgali sveče pred sedežem stranke Zakon in pravičnost (PiS), ki jo krivijo, da stoji za sporno odločitvijo, saj je zamenjala vrsto ustavnih sodnikov, pa tudi predsednika ustavnega sodišča.

Podporo protestom je izrazil tudi župan prestolnice Varšave Rafal Trzaskowski. Ob fotografiji avtoceste, na katerem je namesto prometne signalizacije sporočilo v podporo protestom, je zapisal: "Poljakinje, niste same. Varšava je z vami! Varšava je ženska!"

Županja tretjega največjega poljskega mesta Lodz Hanna Zdanowska je na družbenih omrežjih danes objavila fotografijo svojega praznega stola s pripisom "Nisem v pisarni". 

'Želim si, da bi lahko splavil svojo vlado'

V Vroclavu je več sto avtomobilov ob hupanju in s transparenti po polžje peljalo po ulicah mesta, medtem ko se je na glavnem trgu zbralo več tisoč protestnikov. V mestu Rzeszow se je protesta udeležilo okoli tisoč ljudi. V Lodzu so protestniki blokirali eno od prometnic ter v pohodu do katedrale zahtevali ločitev cerkve od države.

Protestniki so nosili transparente z napisi: "Želim si, da bi lahko splavil svojo vlado!" in "Hočem izbiro, ne terorja!" 

"Tukaj bom do konca!" je po poročanju The Independenta povedal Piotr Wybanski, 31-letnik v Varšavi. Kot pravi, se bori za pravice svojih petih sester, mame in babice, pa tudi zaročenke, ki ga je spremljala na protestu. Justyna pa je povedala: "Moram se boriti za prihodnost svoje hčerke!"

Kaczyinski: Razsodba je povsem v skladu z ustavo

Popoldanski protesti so se okrepili zvečer po televizijski izjavi Jaroslawa Kaczynskega, predsednika vladajoče konservativne stranke PiS, da je razsodba ustavnega sodišča "povsem v skladu z ustavo" in da so protestniki zakrivili huda kazniva dejanja. Protestnike je označil za nihiliste, ki so proti cerkvi. "Braniti moramo poljske cerkve, braniti jih moramo za vsako ceno," je dejal v pozivu članom in podpornikom svoje stranke.

Obtožil jih je, da želijo uničiti državo in poljski narod ter pozval podpornike svoje stranke k "obrambi cerkva za vsako ceno", potem ko so protestniki v nedeljo zmotili nekaj maš in stene več cerkva popisali s slogani, kar je bilo v globoko katoliški državi doslej nepredstavljivo. Notranji minister Mariusz Kaminski je obljubil odločno ukrepanje.

Dejal je tudi, da so protestniki storili hudo kaznivo dejanje, ker so kršili prepoved zbiranja več kot petih ljudi, ki zaradi ukrepov proti covid-19 velja po vsej državi. "V sedanjih razmerah bodo te demonstracije zagotovo terjale življenja mnogih ljudi," je dejal. Na Poljskem so namreč včeraj potrdili 16.300 novih okužb z novim koronavirusom.

Vodja opozicijske civilne koalicije Borys Budka pa je ob tem sporočil, da so besede, ki pozivajo k "sovraštvu, spodbujanju državljanske vojne in uporabi strankarskih moči za napad na državljane, kaznivo dejanje". Opozoril je, da bi ga opozicija lahko privedla pred posebno sodišče za politike. 

66 odstotkov ankentirancev nasprotuje odločitvi sodišča

Danes objavljena anketa neodvisne agencije IBRiS kaže, da 66 odstotkov vprašanih nasprotuje odločitvi sodišča, 69 odstotkov pa jih podpira referendum o pravici do splava.

Kljub omejitvam druženj zaradi epidemije novega koronavirusa množični protesti potekajo vsakodnevno od minulega četrtka, ko je ustavno sodišče presodilo, da je sedanja zakonodaja, ki dovoljuje splav v primeru deformacij zarodka, neskladna z ustavo. Splav bo tako mogoč le še v primeru posilstva ali incesta ter ogroženosti življenja matere.

Množični protesti so potekali tudi v torek. Večinoma mladi so protestirali tako v velikih, tradicionalno bolj liberalnih mestih, kot tudi v manjših konservativnejših mestih. 

Na Poljskem je pravica do umetne prekinitve nosečnosti že zdaj izredno omejena. Letno v državi izvedejo približno 2000 legalnih splavov, od tega večino prav zaradi deformacij zarodka. A po ocenah skupin za pravice žensk je dejansko splavov 200.000 na leto, ilegalnih ali pa gredo ženske v tujino.

Trenutno veljavna zakonodaja o umetni prekinitvi nosečnosti, ki je pogosto označena kot "kompromis o splavu", je bila sprejeta leta 1993. Za spremembe v luči prepovedi splavov zaradi deformacij so si prizadevali poslanci iz PiS, ki so se tudi obrnili na ustavno sodišče. Njegova odločitev odpira pot potrditvi ustreznega osnutka zakona v parlamentu. Predsednik Andrzej Duda je že napovedal, da bo zakon v primeru parlamentarne potrditve podpisal.

Predhodni poskus zaostritve zakonodaje leta 2016 je propadel, potem ko se je v znak nasprotovanja po vsej državi na protestih zbralo več deset tisoč žensk.

Na tokratno odločitev ustavnega sodišča se je zvrstila vrsta kritičnih odzivov tudi iz tujine. Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je menila, da gre za kršitev človekovih pravic, mednarodna nevladna organizacija Amnesty International pa je opozorila, da bo odločitev v nesorazmerni meri prizadela tiste ženske, ki si ne bodo mogle privoščiti poti v tujino, kjer bi lahko opravile splav.