Prva farma hobotnic na svetu vznemirja znanstvenike

Hobotnice, ulovljene v naravi z lonci, vrvicami in pastmi, jedo po vsem svetu. Svetovna trgovina s hobotnico znaša več kot 2,5 milijarde evrov, poroča BBC. Dirka za odkrivanje skrivnosti njihove vzreje v ujetništvu poteka že desetletja. Vzreja je težka, saj ličinke jedo samo živo hrano in potrebujejo skrbno nadzorovano okolje. Podjetje Nueva Pescanova je sicer že leta 2019 objavilo, da je glede tega naredilo znanstveni preboj. Nedavno pa je generalnemu direktoratu za ribištvo Kanarskih otokov poslalo uradni predlog za gradnjo farme hobotnic. Sicer zaupne dokumente multinacionalke je v roke dobila tudi organizacija za zaščito živali Eurogroup for Animals in jih posredovala britanskemu BBC-ju.  

Načrti Nueve Pescanove razkrivajo, da bi hobotnice, ki so samotarske živali, vajene teme, hranili v rezervoarjih z drugimi hobotnicami, včasih pod stalno svetlobo. Hobotnice vrste octopus vulgaris bi bile nastanjene v približno 1000 skupnih rezervoarjih v dvonadstropni zgradbi v pristanišču Las Palmas na otoku Gran Canaria. Na kubičnem metru rezervoarja naj bi živelo 10 do 15 hobotnic. Rejne živali bi hranili z industrijsko proizvedeno suho krmo, pridobljeno iz zavrženih in stranskih proizvodov že ulovljenih rib. Hobotnice pa so v divjini izredno teritorialno spretni lovci. Podjetje v svojih načrtih ocenjuje, da bo stopnja umrljivosti med vzrejanjem hobotnic 10 do 15 odstotna.

Glede na dokumente španske multinacionalke bi hobotnice ubili tako, da bi jih dali v posode z vodo in jih hranili pri -3 stopinjah Celzija. Raziskave so pokazale, da metoda zakola rib z uporabo ledene brozge povzroči počasno in stresno smrt. Zato Svetovna organizacija za zdravje živali ter Svet za nadzor ribogojstva (ASC), ki je vodilna shema certificiranja gojenih morskih sadežev, predlagata prepoved te metode, razen če se ribe predhodno omamijo. Nekatere trgovske verige, med njimi britanski Tesco in Morrisons, so že umaknile prodajo rib, ubitih v ledeni vodi.

Hobotnice so bitja, ki čutijo bolečino in užitek

Možnosti in načrti intenzivnega gojenja hobotnic so sprožili val nasprotovanja organizacij za zaščito živali, znanstvenikov in nekaterih zakonodajalcev. Tako so na primer v ameriški zvezni državi Washington že predlagali prepoved intenzivne vzreje glavonožcev na območju ZDA, še preden bi se sploh lahko začela. Trenutno ni veljavnih pravil o gojenju teh bitij, saj hobotnic še nikoli niso komercialno gojili. Profesor Peter Tse, nevrolog z Univerze Dartmouth, je povedal, da bi ubijanje z ledeno vodo pomenilo počasno smrt, to pa bi bilo zelo kruto in tega ne bi smeli dovoliti.

Jonathan Birch, izredni profesor na London School of Economics, je soavtor več kot 300 znanstvenih raziskav, ki dokazujejo, da hobotnice čutijo bolečino in užitek. Zaradi tega so bile lani priznane kot čuteča bitja v zakonu Združenega kraljestva o dobrem počutju živali. Tudi profesor Birch meni, da je gojenje visoko čutečih hobotnic nesprejemljivo: "Velikega števila hobotnic nikoli ne bi smeli imeti skupaj v neposredni bližini. To povzroča stres, konflikte in visoko smrtnost. 10 do 15 odstotkov smrtnosti ne bi smelo biti sprejemljivo za nobeno vrsto vzreje živali."  

Španska multinacionalka Nueva Pescanova, ki želi za oskrbo mednarodnih trgov vzrediti 3000 ton oziroma milijon hobotnic na leto, pa je v izjavi za BBC zapisala, da ravni zahtev glede dobrega počutja za proizvodnjo hobotnic ali katerih koli drugih živali na njihovih farmah zagotavljajo pravilno ravnanje z živalmi. Dodali so, da zakol prav tako vključuje pravilno ravnanje, ki preprečuje kakršno koli bolečino ali trpljenje živali.