Prvi koraki Bidna napovedujejo konec vase zazrtega nacionalizma

Izvoljeni predsednik ZDA Joe Biden je v torek popoldne po ameriškem času uradno predstavil svojo ekipo za ameriško varnostno politiko, njen skupni imenovalec sta zavračanje nacionalističnega izolacionizma Donalda Trumpa in prepričanje o krepitvi zavezništev, ne pa izsiljevanju dolgoletnih partnerjev. Čeprav gre za zelo raznoliko skupino z vidika ras, spola in kulturnega porekla, jih povezuje, da ali že dolgo sodelujejo z Bidnom ali pa so drug z drugim sodelovali že v času predsedovanja Baracka Obame. Nekateri so celo prijatelji. To je precejšen kontrast od začetkov Trumpa in njegovih imenovanj ljudi, ki jih je komaj poznal, nato pa je besnel, ker niso odsevali njegovih političnih in zunanjepolitičnih usmeritev in jih začel menjavati. Hkrati bodo lahko nastopali z avtoriteto Bele hiše, kar ni vedno veljalo za člane Trumpove vlade, je za časnik Wall Street Journal dejal Mark Dubowitz iz neokonservativne mnenjske organizacije Ustanova za obrambo demokracije (FDD). "To je bila posledica tako hitrih menjav kot Trumpove nagnjenosti k temu, da se odloča po svoje in presliši nasvete svojih najožjih svetovalcev," meni Dubowitz.

Tudi Daniel Fried, nekdanji karierni diplomat in ameriški veleposlanik na Poljskem ocenjuje, da bo prihajajočo vlado zaznamovala "trdna vera v čezatlantsko zavezništvo", po njegovih besedah so "na previdni strani liberalnega internacionalističnega spektra". Pri tem je omenil osebno zgodbo kandidata za zunanjega ministra Antonyja Blinkena, njegov krušni oče Samuel Pisar je bil poljski jud, ki je preživel nemška koncentracijska taborišča, na begu pred nacisti pa ga je temnopolti ameriški tankist vzel na tank. "Za mnoge Američane, ki so v ZDA našli zatočišče pred tiranijo ... verjamem, da tudi za Tonyja, je Amerika svetilnik svobode, ne kot krilatica, ampak kot življenjska zgodba ali del družinskega spomina," meni Fried. To velja za Američana kubanskega porekla Alejandra Mayorkasa, starši so pobegnili pred režimom Fidela Castra, njihov sin naj bi usmerjal ameriško politiko do priseljevanja. 43-letni Jake Sullivan bo doslej eden najmlajših svetovalcev za nacionalno varnost, toda za sabo ima dolgoletno sodelovanje z Bidnom, po oceni Maxa Boota, kolumnista Washington Posta, bi lahko z Blinknom postala ena "najmočnejših kombinacij zunanjega ministra in svetovalca za nacionalno varnost" v ameriški zgodovini.

Judo vohunka in vrnitev odpisane

Kandidatka za direktorico obveščevalnih dejavnosti Avril Haines se bo lahko z nekdanjim ruskim obveščevalcem, sedaj predsednikom Vladimirjem Putinom, kosala tudi v judu, saj je obiskovala elitno japonsko judo ustanovo Kodokan. V malem prstu ima tudi izvijače, med študijem teoretične fizike se je preživljala s popravljanjem avtomobilov, svojega soproga pa je spoznala na pilotskem tečaju. Da velja za ameriško kombinacijo Jamesa Bonda in Mata Hari, so poskrbeli erotični literarni večeri v knjigarni, ki sta jo s soprogom nekaj časa vodila v Baltimoru. Slednje je povzročilo kar nekaj vznemirjenja, ko jo je predsednik Barack Obama pred leti predlagal za namestnico direktorja obveščevalne agencije Cia. Na torkovi predstavitvi je bila jasna, pred naslednjim predsednikom ne bo skrivala politično "neprijetnih ali težavnih" novic in dejstev. Članom obveščevalne skupnosti – Trump jih je pogosto obravnaval kot del uporne "globoke države", ki naj bi ga po krivem obtožila povezav z Rusijo – pa je dala vedeti, da prihajajo drugačni časi. "Delo, ki ga opravljate, pogosto v najbolj surovih okoliščinah, je nujno potrebno," jim je sporočila prva ženska, ki bo nadzorovala šestnajst različnih obveščevalnih agencij.

Temnopolta karierna diplomatka Linda Thomas Greenfield je v Louisiani na jugu ZDA odraščala "v rasno ločenem mestu, kamor so ob koncih tedna redno prihajali člani ku-klux-klana in zažigali križe na dvoriščih prebivalcev", se je spominjala mladosti. Nadlegovanja in rasizma je bila deležna tudi med študijem na državni univerzi v sedemdesetih. Po desetletjih dela v ameriški diplomaciji so jo v času Trumpa izrinili iz zunanjega ministrstva. Sedaj bo prevzela eno najpomembnejših mest v diplomatskem omrežju, vodenje ameriškega predstavništva pri Združenih narodih. "Samo v ZDA … je življenje lahko trdo in kruto, toda v tem boju je upanje," je včeraj opisala svojo izkušnjo. Iz vrst njenih sedanjih in nekdanjih kolegov prihajajo spodbudne besede, da je idealna kandidatka za krpanje ameriške kredibilnosti v multilateralnem ozračju Svetovne organizacije, ki je bila zadnja štiri leta priljubljena tarča predsednika. Odhajajoča vlada je prekinila povezave s številnimi ključnimi agencijami ZN, med drugim je sredi pandemije prekinila financiranje in sprožila postopek za odhod iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Zeleni John

Vrnitev k mednarodnemu sodelovanju pomeni tudi imenovanje izkušenega Johna Kerryja, zadnjega zunanjega ministra v času predsedovanja Obame, za posebnega odposlanca za podnebne spremembe. Kerry, ki je leta 2004 v imenu demokratske stranke na volitvah neuspešno izzval Georgea Busha mlajšega, je državnik z mednarodnim slovesom, pomagal je ustvariti pariški podnebni sporazum, sedaj bo po štirih letih Trumpove protiokoljske politike vodil ameriško vrnitev k načelom sporazuma. "V vlado se vračam, da Ameriko vrnem na pot soočenja z največjim izzivom te generacije in tistih, ki ji bodo sledile," je sporočil, ko se je razvedelo za njegovo imenovanje. Kerryjeve izkušnje ne bodo potrebne samo doma, kjer mnogi konservativni Američani še vedno nočejo verjeti v usodnost podnebnih sprememb, pač pa tudi na mednarodnem prizorišču, na katerem bo moral povrniti zaupanje v resnost ameriških namenov. Z uporabo mehkih prijemov diplomacije pa mora Kitajsko in druge države v razvoju prepričati, da gospodarsko rast uravnotežijo z omejevanjem izpustov toplogrednih plinov.

Med povzetki prvih Bidnovih imenovanj je ugotovitev, da "se vrača sposobnost", kot je zapisal Jonathan Lemire iz tiskovne agencije AP. Prihodnji predsednik je pri izbiri imen pogledoval tudi proti senatu, saj bo kandidate najverjetneje potrjevala republikanska večina v senatu (o razmerju moči bo 5. januarja odločal drugi krog za oba senatna sedeža v Georgii). Izbiranje je potekalo za zaprtimi vrati, ne pa kot v času Trumpa, ko so si kandidati pred kamerami podajali kljuke v stolpnici na newyorški Peti aveniji in si javno metali polena pod noge. Republikanci javno ne kažejo navdušenja, "Bidnovi izbranci so hodili na elitne šole, imajo izvrstna priporočila, udeleževali so se pravih konferenc ter bodo vljudni in urejeni skrbniki ameriškega zatona," je bil kritičen floridski senator Marco Rubio. Toda politiki desnice, sploh najbolj ambiciozni, še vedno predvsem pihajo na dušo užaljenemu poražencu v Beli hiši, saj ima ta močan vpliv na republikansko volilno bazo. Navdušeni niso niti pri naprednjaškem krilu demokratske stranke, a so dosedanje izbire dovolj dobre, da ne bodo sprožili javnih protestov. "Lahko bi bilo dosti slabše. Ne izbira levičarjev, pač pa ljudi, ki se niso odtujili levici in so pripravljeni poslušati," meni Rebecca Katz, progresivna demokratska strateginja.

Radost Wall Streeta

Največ veselja, da je politična kriza končana in da Biden izbira izkušene in sredinske člane bodoče vlade, so pokazali borzni trgi. Še posebej, ko se je izvedelo, da bo finančna ministrica Janet Yellen, nekdanja predsednica ameriške centralne banke, na obeh položajih je kot prva ženska prebila enega od steklenih stropov, ki Američanke ločujejo od najvišjih političnih položajev v državi. Tudi njo čaka naporna diplomacija prepričevanja zaveznic in mednarodne skupnosti, da je strupena politika Najprej Amerika končana. Imela bo pomembno vlogo pri trgovinski politiki države, pri čemer bodo carine le še skrajno orožje, ne pa osnovno pogajalsko izhodišče ZDA. Preoblikovala bo tudi Trumpovo davčno zapuščino, saj je njegovo znižanje davkov podrobnosti prepustilo finančnemu ministrstvu. To bi lahko pomenilo višje davke za mednarodne korporacije. A so se borze vseeno razcvetele, v New Yorku je indeks Dow Jones prvič skočil čez mejo 30.000 točk, S&P 500 pa dosegel nov rekord dobrih 3,635 točk.

Kar je Trumpa, ki je med kampanjo trdil, da bi izvolitev Bidna povzročila delniški potop, zvabilo iz medijske samoosame. V torek se je nepričakovano oglasil v medijski sobi Bele hiše in dal vedeti, da je to njegova zasluga. "To je sveta številka, 30.000, nihče ni pričakoval, da jo bomo kdaj videli," je dejal predsednik, ki je borzne indekse pogosto uporabljal kot barometer svojega vodenja države. Nato je preslišal vprašanja novinarjev in odvihral stran. Toda vlagatelje so predvsem prepričale dobre novice o prihajajočih cepivih in nova trdnost ameriške politike po začetku postopka za predajo oblasti. Poleg tega jih tolaži, da bo kongres najverjetneje razdeljen med strankama, konservativno krilo pa ima prepričljivo večino na vrhovnem sodišču ZDA. "To izniči možnost skrajnih politik tako na levi kot na desni, zato trgi slavijo," je za New York Times dejal Michael Arone, glavni naložbeni strateg upravljavskega podjetja State Street Global Advisors.