Čeprav so Portugalska in Združeno kraljestvo prevladovali v čezatlantski trgovini s sužnji, so bili Francozi tretji največji trgovci s sužnji, do tega položaja pa so prišli zaradi osupljivo velikega števila Afričanov, pripeljanih v Saint-Domingue (Haiti) v poznem 18. stoletju.
Afričane so pogosto nasilno odpeljali iz zahodne Afrike, poleg Haitija pa so jih vozili tudi na Martinik in Guadeloupe, kjer so jih prisilili v delo na plantažah sladkorja, kave in bombaža.
Eni izmed sužnjelastnikov so bili tudi predniki Pierra Guillona de Princea iz Nantesa, največjega francoskega pristanišča za čezatlantsko trgovino s sužnji. Bili so ladjarji, ki so prepeljali okoli 4500 zasužnjenih Afričanov in imeli plantaže na Karibih.
Guillon de Prince se je zaradi temačne zgodovine prednikov zdaj odločil opravičiti. Dejal je, da se morajo tudi druge francoske družine soočiti s svojimi zgodovinskimi povezavami s suženjstvom in da bi morala država narediti več kot le simbolične geste pri soočanju s preteklostjo, tudi z odškodninami, poroča CNN.
"Ob porastu rasizma v naši družbi sem čutil odgovornost, da ne dopustim, da bi ta preteklost utonila v pozabo," je dejal 86-letnik.
Opravičilo je podal na srečanju v Nantesu pred odprtjem 18-metrske replike ladijskega jambora, skupaj z Dieudonnéjem Boutrinom, potomcem zasužnjenih ljudi s karibskega otoka Martinik.
"Številne družine potomcev trgovcev s sužnji si ne upajo govoriti iz strahu, da bi ponovno odprle stare rane in sprožile jezo," je dejal 61-letni Boutrin. "Pierrejevo opravičilo je pogumno dejanje."
Francija je leta 2001 priznala čezatlantsko suženjstvo kot zločin proti človeštvu, vendar se, tako kot večina evropskih držav, nikoli ni uradno opravičila za svojo vlogo. Pozivi k odškodninam, od uradnih opravičil do finančnih kompenzacij, naraščajo po vsem svetu, čeprav kritiki trdijo, da države in institucije ne bi smele biti odgovorne za zgodovinske zločine.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.