Da sta strani privolili v "popolno prekinitev ognja", ki naj bi ustvarila pogoje za dolgotrajno rešitev konflikta, je v televizijskem spletnem nagovoru potrdil ruski predsednik Vladimir Putin.
V skladu z dogovorom bo Azerbajdžan obdržal območja Gorskega Karabaha, ki jih je zavzel med spopadi. Armenija se je tudi strinjala, da se bo v naslednjih tednih umaknila z več drugih sosednjih območij.
Putin je še napovedal, da bodo na območje napotili svoje mirovne sile, ki bodo med drugim tudi zagotovile koridor med Gorskim Karabahom in Armenijo. Rusko obrambno ministrstvo je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass potrdilo, da bo sodelovalo nekaj manj kot 2000 njihovih pripadnikov, izmed katerih naj bi bili številni že na poti v Gorski Karabah.
V procesu bo po besedah azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki se je v nagovoru pridružil Putinu, sodelovala tudi turška stran.
Putin je še naznanil, da dogovor vključuje tudi izmenjavo vojnih ujetnikov, ljudje, ki so sredi spopadov zapustili svoje domove na konfliktnem območju, pa se bodo lahko vrnili domov.
Alijev je dogovoru pripisal zgodovinsko pomembnost, predstavljal pa naj bi tako rekoč kapitulacijo Armenije. "Železna roka ga je prisilila v podpis tega dokumenta," je dejal glede armenskega premierja Nikola Pašinjana.
Ta je priznal, da je bilo njegovo sodelovanje pri dogovoru izjemno boleče tako zanj osebno kot tudi za armenski narod. "To odločitev sem sprejel po poglobljeni analizi vojaške situacije," je dejal.
Konflikt glede Gorskega Karabaha, ki kljub mednarodnim prizadevanjem za mirovni dogovor tli že desetletja, se je znova vnel konec septembra. Doslej je bilo ubitih več kot 1300 ljudi, vključno z več deset civilisti, dejansko število smrtnih žrtev pa naj bi bilo še višje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Azerbajdžanske sile so v zadnjih tednih postopoma napredovale pri zavzemanju območja. Do prelomnega trenutka je prišlo v nedeljo, ko so zavzele strateško pomembno mestu Šuša.
Rusija ima z Armenijo sklenjen vojaški dogovor, na njenem ozemlju pa ima svoje oporišče, a je doslej vztrajala, da se ne bo vmešavala v konflikt, če ne bo ogroženo ozemlje same Armenije.
V Armeniji se je že pred dogovorom krepila jeza, pri čemer je 17 opozicijskih strank Pašinjana in njegovo vlado že v ponedeljek pozvalo k odstopu. Ta poziv je v zgodnjih jutranjih urah po sklenitvi dogovora odmeval po erevanskih ulicah.
Protestniki so celo vdrli v poslopji vlade in parlamenta, kjer je prišlo do izgredov in prerekanj. Pašinjan je zjutraj zanikal, da bi zbežal iz države, še piše AFP.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.