Po številnih kritikah, ki jih je Zahod namenil ravnanju Belorusije pri ugrabitvi potniškega letala, je ruski voditelj Vladimir Putin, tesen zaveznik beloruskega predsednika, Aleksandra Lukašenka podprl. Na pogovorih v Rusiji ga je toplo pozdravil in se strinjal z Lukašenkom, da je bila reakcija Zahoda na incident "izbruh čustev", poroča Reuters.
"Nekoč so prisilili, da je pristalo tudi letalo bolivijskega predsednika, njega pa so odpeljali iz letala, zgodilo pa se ni nič, tišina," je dejal Putin in se spomnil na incident leta 2013, ko je bilo letalo nekdanjega bolivijskega predsednika Eva Moralesa prisiljeno pristati v Avstriji. To se je zgodilo v času, ko so ZDA poskušale prestreči žvižgača Edwarda Snowdena.
Tokrat je Belorusija to storila, da bi zajela beloruskega novinarja Romana Protaseviča. Oba s partnerko Sofija Sapega sta po aretaciji pristala v zaporu, zaradi obtožbe organiziranja množičnih izgredov pa bi lahko Protaseviča doletela tudi zaporna kazen do 15 let.
Pogovori v ruskem mestu Soči so bili organizirani že pred incidentom, a zgodili so se šele po tem, ko so številne evropske države beloruskemu letalstvu prepovedale letenje, Evropska unija pa tehta morebitne nadaljnje sankcije. Lukašenko je Putinu dejal, da mu bo pokazal nekaj zaupnih dokumentov o incidentu s potniškim letalom Ryanair, ki bodo ruskemu voditelju pomagali razumeti, kaj se je v resnici zgodilo.
"Vedno se najde nekdo, ki nam povzroča težave. O vsem vas bom informiral," je Lukašenko dejal Putinu in dodal, da je s seboj prinesel nekaj dokumentov, da bi lahko ruski predsednik bolje razumel, kaj se pravzaprav dogaja.
Rusija je Minsku izrekla podporo še pred Putinovim zasedanjem, istočasno pa je tudi zavrnila namigovanja, da je v incidentu sodelovala tudi sama. Reakcijo Zahoda na dogodek je označila za "šokantno", ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa očita celo "demonizacijo" oblasti v Minsku.
Rusija in Belorusija, ki sta formalno del zvezne države, se že leta pogovarjata o nadaljnji integraciji svojih narodov, proces, ki v beloruski opoziciji že dolgo vzbuja strahove, da bi Lukašenko zamenjal suverenost v zameno za politično podporo Kremlja.
Lukašenko, ki je na oblasti vse od leta 1994, se je s pomočjo Rusije lani poleti že soočil z največjimi protesti svoje vladavine zaradi očitkov prirejanja volitev, kar je sicer zanikal. Protesti so izgubili zagon med nasilnimi represijami, vendar njegovi kritiki že načrtujejo nove.
Sklad za prehod Belorusije k demokraciji
Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidena je medtem sporočila, da pripravlja seznam usmerjenih sankcij proti ključnim članom beloruske vlade, ki so potniško letalo prisilili k pristanku in na krovu aretirali novinarja. Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je v petek dejala, da tudi ZDA prekinjajo sporazum med Washingtonom in Minskim iz leta 2019, ki prevoznikom iz vsake države dovoljuje uporabo zračnega prostora druge države, ter druge ukrepe proti vladi beloruskega predsednika.
V izjavi je Lukašenka pozvala, naj dovoli verodostojno mednarodno preiskavo dogodkov, ki so se zgodili 23. maja. Psaki je dejal, da ZDA z Evropsko unijo in drugimi zavezniki razvijajo seznam ciljno usmerjenih sankcij proti ključnim članom Lukašenkove vlade, "povezane z nenehnimi kršitvami človekovih pravic in korupcije, ponarejanjem volitev leta 2020 in dogodki 23. maja".
EU je sporočila, da bo Belorusiji z nepovratnimi sredstvi in posojili zagotovila tri milijarde evrov, če bo država spremenila svojo smer delovanja, z namenom, da okrepi notranji pritisk na Lukašenka, poroča The Guardian. Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je približala vsesplošnemu pozivu k spremembi režima, ko je v zameno za prehod v demokracijo jamčila sredstva. Ponudba so izdali malo preden je Lukašenko prispel na pogovore z ruskim predsednikom.
KOMENTARJI (96)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.