'Putin bo verjetno umrl na oblasti, vojna se pred tem ne bo končala'

"Bo Putin umrl na položaju? Zelo verjetno," je na srečanju z novinarji v Berlinu dejal Mihail Hodorkovski, eden najvidnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Nekdanji naftni milijarder, ki je zaradi spora s Kremljem deset let preživel v zaporu, je prepričan, da dokler bo Putin vodil Rusijo, ni mogoče pričakovati trajnega konca vojne v Ukrajini niti širšega konflikta med Moskvo in Evropo.

Po njegovi oceni je najbolj optimističen realističen scenarij zamrznitev vojne oziroma omejena umiritev napetosti. To bi lahko pomenilo zmanjšanje intenzivnosti spopadov, ne pa tudi odprave vzrokov konflikta.

Hodorkovski meni, da Putin zaostrovanje odnosov z Zahodom uporablja kot instrument za doseganje svojih političnih ciljev in utrjevanje oblasti. poroča Fokus. 

Hodorkovski se ne strinja s pogosto izraženimi pomisleki, da bi Putina lahko nasledil še bolj radikalen in nepredvidljiv voditelj. "Ne pričakujem, da bo po njem prišlo kaj hujšega," je dejal na dogodku Liberale Moderne v Berlinu.

Po njegovih besedah bo Putin sam izkoristil vse možnosti za zaostrovanje razmer, če bo presodil, da mu to koristi. "Vse, kar je mogoče še poslabšati, bo Putin izkoristill," je ocenil.

To ne pomeni, da Hodorkovski pričakuje miren ali demokratičen prehod oblasti. Nasprotno, opozarja, da bo moral Putinov naslednik najprej utrditi svoj položaj znotraj ruskega političnega in varnostnega sistema. Toda prav ta proces bi lahko po njegovem zmanjšal pripravljenost novega vodstva na nadaljnje zaostrovanje konflikta z Evropo. Hodorkovski meni, da bo Putin do konca svoje vladavine že izkoristil velik del možnosti za stopnjevanje napetosti, njegov naslednik pa bo moral več pozornosti nameniti notranjim razmeram in utrjevanju oblasti.

Hodorkovski ne napoveduje, da bo Rusija po Putinovem odhodu postala demokracija po zahodnem vzoru. Pričakuje pa, da bi se lahko spremenilo razmerje moči znotraj države.

Putin je v času svoje vladavine oblast močno skoncentriral v predsedniškem uradu, medtem ko so druge državne institucije izgubile velik del dejanske politične samostojnosti. Po njegovem odhodu bi lahko več vpliva ponovno pridobili ruski varnostni svet, parlament in regionalne oblasti. Takšen razvoj ne bi nujno pomenil demokratizacije, bi pa lahko omejil koncentracijo oblasti v rokah enega človeka.

Hodorkovski ocenjuje, da bi bilo življenje za ruske državljane v takšnih razmerah občutno lažje, tudi če bi država ostala avtoritarna.

63-letni Mihail Hodorkovski je bil nekoč eden najbogatejših ljudi v Rusiji. Kot vodja naftnega koncerna Jukos je v devetdesetih letih postal eden najvplivnejših ruskih poslovnežev. Njegov položaj se je začel spreminjati, ko je vse bolj odkrito kritiziral Putina in podpiral opozicijske politične skupine.

Leta 2003 so ga ruske oblasti aretirale, pozneje pa je bil obsojen zaradi gospodarskih kaznivih dejanj.

Hodorkovski in njegovi podporniki so postopke označevali za politično motivirane, medtem ko so ruske oblasti vztrajale, da gre za kazenski pregon gospodarskega kriminala. V zaporu je preživel približno deset let, dokler ga Putin leta 2013 ni pomilostil.

Po izpustitvi je zapustil Rusijo in v tujini nadaljeval politično delovanje. Danes velja za enega pomembnejših glasov ruske opozicije v izgnanstvu, čeprav je ta politično razdrobljena in nima enotnega vodstva.